Priprti ameriški »diplomat« je vohun

Ko so v britanskem Guardianu objavili, da ameriški revolveraš iz Lahoreja dela za Cio, so novico, 
ki so jo vedeli od vsega začetka, a so jo na prošnjo oblasti zadrževali, potrdili tudi ameriški mediji.

Objavljeno
22. februar 2011 22.01
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
New York – Ameriški predsednik Barack Obama je na svoji prvi letošnji tiskovni konferenci Pakistan pozval, naj izpusti »našega diplomata«, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Phillip Crowley pa je še v ponedeljek zatrjeval, da je 36-letni Raymond Davis, ki ga je pakistanska policija aretirala 27. januarja, »administrativni in tehnični sodelavec veleposlaništva v Islamabadu, zato ima polno imuniteto pred kazenskim pregonom«. A uradno zgodbo Washingtona je že v nedeljo zvečer pokvaril britanski dnevnik Guardian, ki je objavil, da je Davis sodelavec ameriške obveščevalne službe Cia, danes pa so novico potrdili tudi vodilni ameriški mediji, ki so to informacijo že ves čas vedeli, a so jo na prošnjo administracije skrivali pred javnostjo.

Davisa je policija v Lahoreju prijela, ko je hotel z najetim avtom pobegniti iz križišča, kjer je prej z desetimi streli pokončal dva pakistanska motorista. V Washingtonu so trdili, da je »tehnični sodelavec« njihovega veleposlaništva v samoobrambi streljal na dva cestna roparja, priče pa trdijo, da ju je najprej skozi sprednje steklo ustrelil v hrbet, potem pa stopil iz vozila, z odmerjenimi streli v glavo dokončal opravilo in trupli posnel z mobilnim telefonom. Američani so ves čas vztrajno zahtevali, da morajo Pakistanci izpustiti njihovega »diplomata«, odpovedali so visoka meddržavna srečanja in po nekaterih poročilih celo grozili z ukinitvijo ameriške pomoči Pakistanu. V Islamabadu so ameriški pritiski povzročili notranje spore v vladi, ki so odnesli zunanjega ministra Šah Mermuda Kurešija, na ulicah Lahoreja so se vrstile protiameriške demonstracije, ki jih je razvnel še samomor žene ene od Davisovih žrtev, tamkajšnje sodišče pa je do začetka marca preložilo razpravo o tem, ali naj ameriškemu revolverašu podeli diplomatsko imuniteto. Zaradi afere Davis je Cia tudi za kakšen mesec zaustavila napade brezpilotnih letal na Pakistan, saj so se bali, da bi ti še bolj razvneli protiameriško razpoložene množice.

Nekateri komentatorji so se že od vsega začetka spraševali, kaj je počel z dvema nabitima pištoloma in šopom različnih službenih izkaznic oboroženi »tehnični sodelavec« ameriškega veleposlaništva, ki po zakonih gostujoče države ne sme nositi orožja zunaj diplomatskih prostorov, v najetem avtu, v katerem je bilo polno mobilnih telefonov, navigacijskih priprav, žepnih svetilk, prenosni teleskop, pribor za ličenje in maskiranje, v njegovem fotoaparatu pa so našli posnetke pakistanskih verskih in vojaških objektov. Ko je ameriška televizija ABC objavila novico, da sta bila ubita Pakistanca sodelavca tamkajšnjih tajnih služb, so se v časniku Washington Post spraševali, ali ni bila domnevna samoobramba pred cestnimi roparji pravzaprav posledica »spodletelega« srečanja med vohuni. Danes so v časniku New York Times objavili tudi uradno priznanje neimenovanih visokih predstavnikov ameriških oblasti, da Davis ni le sodelavec Cie, ampak je bil celo zaposlen pri zloglasni zasebni varnostni družbi Blackwater, katere uslužbenci so pred leti zagrešili pokol civilistov v Iraku. Hkrati pa so v enem
najpomembnejših svetovnih dnevnikov priznali, da so to informacijo že vse od izbruha škandala vedeli, a so jo na prošnjo oblasti zamolčali. Ko so jih britanski kolegi v nedeljo prehiteli z vročo zgodbo, so od oblastnikov soglasje za objavo dobili tudi v New York Timesu.