Prisluškovanje Američanom le s privoljenjem sodišča

Ameriški predsednik Bush bo razveljavil odločitev, da lahko Agencija za nacionalno varnost prisluškuje komunikacijam ameriškim državljanom doma in na tujem brez odobritve sodišča.

Objavljeno
18. januar 2007 12.04
Alberto Gonzales
Washington - Ameriški predsednik George Bush se je odločil, da ne bo podaljšal veljavnosti svoje odločitve, da lahko Agencija za nacionalno varnost (NSA) prisluškuje komunikacijam ameriškim državljanom doma in na tujem brez odobritve sodišča. Pravosodni minister Alberto Gonzales je v sredo sporočil, da bo prisluškovalne naloge poslej izdajalo posebno skrivno sodišče, kar bi moralo po mnenju kritikov administracije početi že doslej.

Gonzales je v pismu senatorjem napisal, da predsednik ne bo podaljšal veljavnosti "programa nadzora nad teroristi", ko poteče veljavnost sedanjega predsedniškega ukaza. Vsako elektronsko prisluškovanje bo poslej pogojeno z odobritvijo sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (FISC), ki je bilo ustanovljeno v časih hladne vojne za zakonit nadzor nad Američani, ki so vohunili za tuje države.

Še naprej nemoteno globalno prisluškovanje tujim državljanom

Ameriška NSA še naprej nemoteno prisluškuje elektronskim komunikacijam in telefonskim pogovorom tujih državljanov po celem svetu brez sodnega nadzora, težava pa je nastala, ko je Bush podpisal ukaz, da lahko to počne tudi z ameriškimi državljani. Bela hiša je kritike doslej zavračala z utemeljitvijo, da gre za prisluškovanje nevarnim teroristom, zato je program tudi ustrezno poimenovala, čeprav so nato prisluškovali več tisoč osebam, ki s teroristi nimajo nikakršne zveze.

Ameriška administracija sicer zatrjuje, da ji lahko zaupajo, da posnetkov in prepisov takšnih pogovorov ne bodo izkoristili na škodo nedolžnih državljanov. Kritiki so trdili, da takšno početje krši zakon iz leta 1978 (FISA), ki je ustanovil posebno sodišče ravno za takšne primere, ko je potrebno prisluškovati ameriškim državljanom na ameriških tleh.

Bushev ukaz so začeli izvajati kmalu po 11. septembru 2001 in je tekel mirno naprej vse do leta 2005, ko je zanj izvedela javnost. Ameriška administracija je program odločno branila in ga prikazovala kot nujno potrebnega za zagotavljanje varnosti Američanov. Čakanje na odobritve sodnih nalogov naj bi bilo preveč zamudno za učinkovito delo, ne glede na to, da zakon FISA omogoča sodišču, da potrdi nalog za prisluškovanje tudi nekaj dni po tem, ko se to že izvaja.

Dokler so imeli v kongresu večino republikanci ni bilo strahu pred kakšno resno ustavno presojo ukaza, z demokrati na čelu kongresnih odborov, ki lahko sprožajo preiskave, pa je položaj drugačen in program je, kot kaže, malce izgubil na veljavi. Veljavnost programa poteče v naslednjih 45 dneh, Gonzales pa je objavil njegov skorajšnji konec le dan preden bo v senatnem odboru za pravosodje zaslišan o marsičem, med drugim tudi o tem spornem programu.