Prodi prepričan v zmago

Pariz/Berlin/Rim - Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je danes sprejel Romana Prodija, ki je na nedeljskih parlamentarnih volitvah dobil največ glasov. Ob tem je v sporočilu za javnost Ciampi poudaril, da ne pričakuje hitrega oblikovanja nove italijanske vlade. Potrebno se je usmeriti na daljši čas, meni Ciampi z ozirom na konec svojega lastnega mandata sredi maja. V Italiji sicer pričakujejo, da bo prihodnjemu premieru mandat za sestavo nove vlade podelil šele Ciampijev naslednik.

Prodija ni strah ponovnega štetja

Romano Prodi, vodja levosredinske koalicije Unija, tesne zmagovalke nedavnih parlamentarnih volitev v Italiji, je zatrdil, da se ne boji, da bi se po ponovnem štetju glasov, ki ga je zahteval premier Silvio Berlusconi, bistveno spremenilo razmerje moči. Kot je še napovedal, bo njegova vlada sprejela nov zakon o konfliktu interesov, katerega namen pa ne bo kaznovati Berlusconija - najbogatejšega Italijana in lastnika medijskega imperija.

"Ne bojim se spremembe volilnih rezultatov. Gre za povsem neskaljeno zmago," je na novinarski konferenci za tuje novinarje zatrdil Prodi. Glede spora z Berlusconijem, po trditvah katerega so volitve zaznamovale številne nepravilnosti, je vodja leve sredine dejal: "Ne vem, o čem govori Berlusconi. Pri teh volitvah je bilo vse pod njegovim nadzorom. Vodil je notranje ministrstvo in organe, ki so preverjali morebitne nepravilnosti. Ne vem, zakaj meče sum na samega sebe."

Berlusconijevo zavezništvo Hiša svoboščin je namreč pozvalo k ponovnemu preštevanju spornih okoli 80.000 volilnih lističev. Pritožbena sodišča po vsej Italiji morajo sedaj odločiti, ali bodo te oddane glasovnice dokončno obveljale za neveljavne, ali pa jih lahko priznajo kot glas kateremu od obeh taborov. Za Berlusconija je to zadnje upanje, da bi se lahko razmerje moči obrnilo njemu v prid. Po dosedanjih podatkih je namreč dobil v poslanski zbornici le okoli 25.000 glasov manj kot Prodi. Za poslansko zbornico bodo strokovnjaki sedaj preverili 43.000 spornih glasovnic, za senat pa 39.000 glasovnic. Po mnenju strokovnjakov je malo verjetno, da bi preverjanje glasovnic lahko bistveno spremenilo razmerje moči.

V Rimu našli zavržene volilne skrinjice

Dva dni po parlamentarnih volitvah v Italiji so mimoidoči na ulici v Rimu našli deset volilnih skrinjic, v katerih so bili veljavni volilni lističi. Skrinjice so ležale na cesti pred smetnjaki, v bližini osnovne šole Damiano Chiesa, kjer je bilo v nedeljo in ponedeljek odprto volišče. Policija je ulico zaprli, tožilstvo pa bo preverilo, ali gre za osamljen primer. Zaenkrat ni jasno, kako so se volilni lističi znašli na ulici, najverjetneje pa jih je čistilni servis z bližnjega volišča pomotoma odvrgel v smeti.

Čestitke iz Francije in Nemčije

Francoski predsednik Jacques Chirac je v telefonskem pogovoru čestital voditelju italijanske leve sredine Romanu Prodiju za zmago na italijanskih parlamentarnih volitvah in izrazil prepričanje, da bosta Rim in Pariz okrepila medsebojno sodelovanje.

Chirac je Prodiju prenesel "tople in prijateljske čestitke" ter ga povabil, naj obišče Pariz, obenem pa izrazil upanje, da bosta " Italija in Francija okrepili svoje vezi in sodelovanje v evropskem projektu".

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem izrazila upanje, da bo Italija kmalu dobila "stabilno in delujočo" novo vlado. Kot je danes povedal namestnik tiskovnega predstavnika nemške vlade Thomas Steg, iz tesnega volilnega rezultata izhaja, da bo prihodnjo vlado oblikoval Prodi.

"Kanclerka se že veseli sodelovanja z bodočim novim italijanskim premierom," je dejal in potrdil, da se Merklova z možem trenutno mudi na nekajdnevnih počitnicah na italijanskem otoku Ischia, kjer pa se ne vmešava v notranje zadeve države gostiteljice.

Prodi je medtem v intervjuju za radio Europe 1 izjavil, da si želi močno zavezništvo s Francijo. V današnji izdaji francoskega dnevnika Le Monde pa je kritiziral vojno v Iraku kot nepošteno in neupravičeno, obenem pa pozval k močnejši Evropi in posledično bolj uravnoteženemu čezatlantskemu zavezništvu. "Težave v svetu zahtevajo multilateralne odzive," je dejal. Prodi je tudi obljubil, da bo odpoklical italijanske vojake, ki jih je v Irak poslal ameriški zaveznik Berlusconi, in jih nadomestil s civilno misijo za obnovo države.

Prodi: Velika koalicija? Ne, hvala

Vodja levosredinske koalicije Romano Prodi in zmagovalec na italijanskih volitvah je vztrajanje italijanskega premiera Silvia Berlusconija, da ne bo priznal poraza na parlamentarnih volitvah, označil za neprimerno. “Na volitvah smo zmagali zaradi enotne in močne koalicije, nov volilni sistem pa nam omogoča, da v poslanski zbornici in senatu vladamo z večino. Še enkrat poudarjam, da bomo v prihodnje vladali vsem Italijanom in ne samo tistim, ki so nas volili.”

“Kadar je država tako globoko razdeljena na dva dela je nujno, da ustanovimo veliko koalicijo, politični sporazum, ki bo združil obe politični opciji," je v pogovoru z novinarji poudaril Berlusconi. Prodi je take predloge takoj odločno zavrnil. “Hvala lepa, vendar ne sprejmem njegovega predloga.” “On je premier. Notranji minister je del njegove vlade. On je tisti, ki je želel volilno zakonodajo. Zdaj ni čas za pritožbe, ker je resnično neprimerno," je še pristavil Prodi.

V enem prvih radijskih pogovorov za javni radio Rai je nekdanji predsednik Evropske komisije že nakazal prihodnje smernice njegove vlade in napovedal, da bo pogajanja o novi vladi začel v prihodnjih dneh. Novo vlado pa bo oblikoval šele sredi maja, saj sedanjemu predsedniku Carlu Azegliu Ciampiju sedemletni mandat izteče 18. maja letos. Glavna naloga koalicije Unije je tako izvolitev novega predsednika republike, ki nato imenuje novega premiera.

Na listi leve sredine je bil v poslansko zbornico izvoljen tudi Miloš Budin, doslej edini slovenski senator v Rimu. V Furlaniji-Julijski krajini (FJK), razen na Goriškem, se je sicer večina volivcev odločila za desno sredino. Tako na volitvah za spodnji kot tudi zgornji dom parlamenta je Berlusconijevo zavezništvo prejelo slabih 55 odstotkov glasov, leva sredina pa le slabih 45. Svetla izjema v FJK je le goriška pokrajina, kjer je tako za senat kot za poslansko zbornico večina volivcev dala svoj glas Prodijevi Uniji.

Zmage se na tujem veselijo predvsem zagovorniki Unije

Proevropski voditelji držav članic Evropske unije in vodilni predstavniki evropskih institucij ne skoparijo z pohvalnimi besedam na račun Romana Prodija. Vsi se strinjajo, da Prodijeva zmaga pomeni nov elan za petindvajseterico. Po nepredvidljivem Berlusconiju, ki je svoje evropske sogovornike mnogokrat spravil v zadrego, naj bi Prodi v Italijo in Unijo spet vnesel neutruden evropski duh.

Snovalec in vnet zagovornik zamisli o Združenih državah Evrope, belgijski premier Guy Verhofstadt, je po volitvah v Italiji dejal, da upa, da bodo " izidi volitev prestopili italijanske meje". Zmaga Romana Prodija je zelo pomembna za Evropo, ki se nahaja v obdobju, ko potrebuje proevropsko vizijo in usmeritev, je še poudaril Verhofstadt .

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia pa je Prodija opozoril, da je "najpomembnejši izziv" nove italijanske vlade oživitev gospodarske rasti "z izboljšanjem konkurenčnosti in stanja javnih financ". "Naloga je težka, a nujna za izboljšanje kakovosti življenja in zaposlovalnih možnosti italijanskih državljanov," je poudaril Almunia.

Z napadi na evropske poslance, evro, s podpiranjem ameriške administracije in številnimi drugimi potezami Berlusconi ni bil "združljiv z EU", meni bruseljski akademik Paul Magnette. Vendar je bil tudi Prodi kot predsednik komisije med letoma 1999 in 2004 pogosto deležen kritik, češ da mu manjka karizme, da slabo komunicira in da je preveč obremenjen z vrnitvijo na italijansko notranjepolitično prizorišče.

Po kaotičnem preštevanju glasov, ki je trajalo 24 ur, je notranje ministrstvo rezultate nedeljskih in ponedeljkovih parlamentarnih volitev objavilo v torek zvečer. V skladu z rezultati je na volitvah v 630-člansko poslansko zbornico levosredinska koalicija prejela 49,8 odstotka glasov oziroma 348 sedežev, Hiša svoboščin pa 49,7 odstotka glasov oziroma 281 poslanskih sedežev. Prodijeva Unija pa je v 315-članskem senatu dobila 158 sedežev, Hiša svoboščin 156, en sedež je neodvisen, ostali so dosmrtni senatorji.

Kaj pišejo evropski časniki o italijanskih volitvah

Evropski tisk tudi v sredinih izdajah komentira izide italijanskih parlamentarnih volitev in njihove posledice za prihodnost Italije. Britanski Guardian poudarja, da je težava Italije v pomanjkanju konkurenčnosti.Tesen izid volitev kot v Italiji ne pomeni nujno paralize, kot dokazuje nova samozavestna Nemčija Angele Merkel. In tudi ne povzročajo vse evropske volitve delitev, kar nas je spomnila nedavna ponovna izvolitev madžarske levosredinske vlade. Lahkomiselno je govoriti o skupni evropski gospodarski krizi. Dejstvo je, da se tako Italija kot Francija soočata z resnimi strukturnimi gospodarskimi težavami. Vendar pa njuni problemi niso enaki. Glavna težava Italije je pomanjkanje konkurenčnosti in produktivnosti, ki ima za posledico najnižjo gospodarsko rast v EU v zadnjih 15 letih.

France Soir: Tako kot v ZDA so tudi volivci v Italiji glasovali na podlagi odločitve za osebnost. Bush in Berlusconi sta volitve spremenila v referendum o svoji osebnosti. Na volitvah v Italiji se je še okrepil trend ideološke delitve volilnega telesa. Tako, kot je leta 2004 v ZDA prišlo na plan nasprotje med velikimi mesti in Srednjim Zahodom, te volitve kažejo na obstoj dveh Italij. Prva se je mobilizirala proti kandidatu, ki v njenih očeh uteleša laži in konflikt interesov. Druga ima dovolj politike in ji je blizu tribun s svojimi "jasnimi besedami". Obojne volitve kažejo grozljivo učinkovitost politične zlobe diaboličnega Karla Rovea, ki je svetoval Bushu in Berlusconiju. Proti njegovi strategiji lahko učinkuje samo močna mobilizacija.

ABC: V Italiji se je končalo obdobje neortodoksnega vladanja Silvia Berlusconija. Oblast bo sedaj znova prevzel Romano Prodi, ki je s svojim zmernim vodenjem poslov leta 2001 sam pripeljal Berlusconija na oblast. Po drugi svetovni vojni v Italiji noben premier ni bil tako dolgo na položaju kot Berlusconi. Vendar pa to okoliščino ni izkoristil, da bi moderniziral državo. Gospodarstvo je v tako slabem položaju, da je Rim celo razmišljal o vrnitvi k stari valuti. Prodi pa o sebi ne more trditi, da je bil odličen premier. In prav tako ni bil niti dober predsednik Evropske komisije.