Tiskane izdaje
Okoli 800.000 vladnih uslužbencev je začelo delovni dan s praznjenjem miz in odhodi na prisilni neplačani dopust. Ostali od okoli treh milijonov zaposlenih v zvezni javni upravi sicer še opravljajo svoje delo, vendar v zraku visi grožnja, da zanj ne bodo plačani. Po državi med drugim zapirajo spominske parke in spomenike, kot je newyorški Kip svobode.
Ameriški predsednik Barack Obama je zveznim uslužbencem poslal dve strani dolgo pismo in se jim zahvalil za njihovo delo ter obljubil, da bo storil vse, da bodo vladne službe znova zagnale kolesje. A Bela hiša nima veliko moči, škarje in platno ima v rokah kongres.
Tam bodo nesoglasja med strankama poskušali rešiti s tako imenovanim konferenčnim odborom obeh zbornic, spodnjega doma z republikansko večino in demokratskega senata. Gre za proces, ko predstavniki obeh domov sedejo za pogajalsko mizo in poskušajo uskladiti razlike v predlogih zakona. Vendar sinoči po slovenskem času ni kazalo, da so dosti bližje skupnemu stališču.
To je žrtev ostrega boja za in proti reformi zdravstvenega zavarovanja, ki so jo po predsedniku imenovali Obamacare. Gre za ključni dosežek njegovega prvega mandata, z njo naj bi zagotovili zdravstveno zavarovanje za milijone Američanov, ki so bili do zdaj brez njega. Republikanci trdijo, da nova zakonodaja pritiska na delodajalce in pomeni neupravičen poseg zvezne države v pravice posameznikov. Zato so v zakon o začasnem financiranju vlade vključili določilo, da vlada ne sme plačevati izvajanja zakona.
Demokrati so to zavrnili. Po političnem pingpongu je bil zadnji predlog, da bodo za leto dni odmaknili obvezno kupovanje zavarovanja. Vendar je (demokratski) senat ostal neomajen in ne dopušča posegov v reformo. Hkrati zmernejši del republikanske stranke nima dovolj glasov v spodnjem domu, da bi mimo konservativne čajankarske struje in s pomočjo demokratske manjšine sprejel senatni predlog proračuna brez posegov v Obamacare.
Jeza na čajankarje
Zaustavitev dela vlade ne bo prizadela vojakov, saj je kongres v ponedeljek na hitro sprejel dogovor o nemotenem izplačevanju vojaških plač za okoli 1,4 milijona aktivnih vojakov. Te prav tako brez zapletov dobivajo vsi poslanci in senatorji, saj je za poseg potreben poseben zakon. Po poročanju Washington Posta vrh republikanske stranke v zasebnih pogovorih napoveduje najmanj teden dni vladnega zastoja.
Pri tem se pojavlja močno razhajanje celo znotraj stranke. »Lani sem sodeloval v volilni kampanji s sloganom 'zavrnite Obamacare'. Toda odločitev volivcev ni bila takšna. Če bi hoteli zavrniti reformo, bi bili rezultati precej drugačni,« je dejal republikanski senator John McCain. Newyorški kongresnik Peter King je za zastoj neposredno obtožil neizkušeno čajankarsko krilo znotraj republikanske stranke.
Starejši politiki se dobro spominjajo težav ob zadnjem podobnem izsiljevanju, ko je republikanska stranka na prehodu iz leta 1995 v 1996 za tri tedne ustavila delo vlade predsednika Billa Clintona. Večinsko mnenje pravi, da je to oslabilo desnico na volitvah, toda njeni mlajši politiki, še posebej čajankarji, tega ne verjamejo in trdijo, da bo trdo stališče okrepilo stranko.
V prihodnjih dneh bodo pomembne javnomnenjske raziskave, ki bodo merile razpoloženje volivcev. Po v ponedeljek objavljeni anketi CNN je desnico krivilo za težave 46 odstotkov vprašanih,
Temni oblaki
Posledice nedelovanja vlade je težko oceniti, toda večina gospodarskih analitikov se strinja, da bodo odvisne predvsem od dolžine proračunske krize. Nekaj dni se skoraj ne bo poznalo, tri ali štiri tedne zastoja pa bo močno vplivalo na gospodarska rast. Ocene so različne, od 0,9 odstotne točke v zadnjem četrtletju po mnenju analitikov banke Goldman Sachs, do 1,5 odstotne točke po besedah Marka Zandija, soustanovitelja analitičnega podjetja Moody's Analytics.
Finančni svet bolj kot ustavitev dela vlade skrbi naslednji črni oblak na ameriškem političnem nebu. Sredi oktobra bo namreč finančnemu ministrstvu zmanjkalo računovodskih čarovnij, s katerimi so strgali po ameriški državni blagajni, in bo potrebno dodatno zadolževanje.
Dvig zgornje meje državnega dolga lahko s sedanjih 16.700 milijard dolarjev odobri samo kongres. Tako obstaja vse bolj resen strah, da se bo vladni proračunski zastoj zlil z dolžniško razpravo. Če kongres ne bo dvignil meje zadolževanja, bi to zamajalo ves svet.
