Tiskane izdaje
Demonstranti so prepričani, da je spremenjeni zakon o državljanstvu izključujoč do muslimanskih priseljencev iz Afganistana, Bangladeša in Afganistana ter da spodkopava sekularnost Indije. Spomnimo, v Indiji, kjer živi približno 200 milijonov muslimanov, bo državljanstvo po poenostavljenem postopku dodeljeno le pripadnikom »preganjanih manjšin« iz omenjenih treh držav, ki so v Indijo prispeli pred letom 2015 – hinduistom, sikhom, džainistom, parsom ali kristjanom. Protestnikom je prikimal tudi Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice. V Uradu so menili, da zakonodajne spremembe utegnejo spodkopati načelo enakosti pred zakonom.
Vodstvo univerze Jamia Millia Islamia zahteva preiskavo policijskega nasilja, v katerem je bilo ranjenih najmanj sto oseb. FOTO: Rupak Chowdhuri/Reuters
Razdeljena Indija
Vodja glavne opozicijske stranke Kongresna stranka Rahul Gandhi je komentiral, da spremenjeni zakon o državljanstvu razdvaja indijsko družbo in da se je zoper zakonodajne spremembe ključno boriti z mirnim odporom. Medtem ko so se protesti razširili po študentskih središčih, tiskovna agencija Reuters navaja, da so protestniki pogosto ustrahovani s strani svojih vrstnikov z nacionalističnimi stališči, povezanimi z vladajočo stranko Bharatija Džanata (BJP) premierja Nerendra Modija.
Največ protestov se po poročanju vrsti na severozahodu države. V zvezni deželi Assam, kjer po navedbah britanskega BBC muslimani predstavljajo tretjino prebivalstva (ocene kažejo, da je priseljencev brez urejenega statusa do 10 milijonov), je bilo v minulih dneh v spopadih med protestniki in policisti ubitih šest ljudi. Z izgovorom zagotavljanja reda in miru so oblasti na več območjih onemogočile dostop do interneta.
