Tiskane izdaje
Saporo - Več sto protestnikov se je ob močni navzočnosti policije pred ponedeljkovim začetkom vrha najrazvitejših držav in Rusije (G8) v japonskem Tojaku tudi danes zbralo v Saporu. Protest je minili mirno, sledil pa je še en protest, ob katerem so aretirali eno osebo.
Današnja shoda sta sledila sobotnemu, med katerim je prišlo do manjšega spopada s policijo, posledično pa so aretirali štiri ljudi, med njimi televizijskega kamermana. Prvi današnji protest je minil mirno, medtem ko je policija med drugim shodom aretirala eno osebo, vendar pa do resnejših incidentov ni prišlo.
Protestniki zaradi strogih varnostnih ukrepov ne morejo do letoviškega mesta Tojako na otoku Hokaido, zato so se zbrali v Saporu, največjem mestu omenjenega otoka, kakih 100 kilometrov severneje. Strogi varnostni ukrepi veljajo tudi v Saporu, tako da je policistov pogosteje več kot protestnikov.
Protestniki zahtevajo razpustitev skupine G8 in nujne ukrepe za rešitev vprašanja podnebnih sprememb in lakote v svetu. "Dol z imperializmom," je tako pisalo na enem izmed transparentov, ki so jih danes nosili protestniki.
Vrh držav G8 o ceni energentov in okolju
V ospredju tridnevnega srečanja skupine držav, članic G8 bodo podnebne spremembe, visoke cene energentov in hrane, razmere na Bližnjem vzhodu in razvojni programi.
Voditelji sedmih najrazvitejših držav - ZDA, Kanade, Francije, Velike Britanije, Italije, Nemčije in gostiteljice Japonske - ter Rusije so pred velikimi izzivi, se po poročanju tujih agencij strinjajo poznavalci. Povabljenci tokratnega vrha so tudi voditelji sedmih afriških držav (Alžirija, Etiopija, Gana, Nigerija, Senegal, Južna Afrika, Tanzanija), Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike, Avstralije, Indonezije in Južne Koreje.
Cene energentov in hrane so se v minulem letu dvignile v višave: medtem ko je na lanskem vrhunskem srečanju 159-litrski sod nafte stal približno 66 dolarjev, se danes približuje meji 150 dolarjev; številni analitiki omenjajo možnost skorajšnjega približanja meji 200 dolarjev. Cenovni skok je zanihal tudi ravnovesje na finančnih trgih, ki jih je že tako prizadela nepremičninska kriza v ZDA. Ugibanja o špekulativnih vplivih na ceno nafte se krepijo, množijo pa se tudi bojazni pred gospodarsko recesijo.
Na okrepljeno povpraševanje po energentih, ki ga poganjata predvsem hitro rastoči gospodarstvi Kitajske in Indije, se ponudbena stran ne odziva ustrezno. Proizvajalke nafte, med njimi predvsem članice naftnega kartela Opec, sicer z zaskrbljenostjo spremljajo razmere na trgu, pa vendar so z izjemo Savdske Arabije zadržane pri napovedih o možnosti povečanja proizvodnih zmogljivosti.
Na blagovnih borzah rekordne vrednosti dosegajo pšenica, koruza, riž in soja. Po podatkih Svetovne banke so se cene v minulem letu v povprečju dvignile za 181 odstotkov. Vzrok je naraščanje števila prebivalstva, rastoča blaginja predvsem nekaterih azijskih držav in posledično spremenjene prehranske navade, pa tudi sprememba namembnosti številnih kmetijskih površin, na katerih zdaj namesto hrane pridelujejo surovine za biogorivo.
Podražitve hrane občutijo celo državljani najbogatejših držav sveta, močno pa so prizadele najrevnejše na območjih Afrike, Južne Azije, Latinske Amerike, Karibov in Bližnjega vzhoda, kjer so izbruhnili tudi številni nemiri. Revščina v svetu se povečuje, milijardna armada lačnih pa se v zadnjem desetletju kljub številnim razvojnim agendam in milenijskim ciljem ni zmanjšala.
