Protiraketni ščit ZDA utegne razdeliti Evropo

London - London - Generalni sekretar zveze Nato Jaap De Hoop Scheffer v današnji izdaji britanskega Financial Times svari, da grozi zavezništvu razkol med državami, ki bi jih predlagani ameriški obrambni program zajel, ter tistimi, ki bi ostale še naprej izpostavljene iranski grožnji. "Ko govorimo o protiraketni zaščiti, znotraj zveze Nato ne bi smelo biti ločevanja na A in B ligo," v pogovoru za časnik poudarja De Hoop Scheffer in dodaja, da "je nedeljivost varnosti zanj vodilno načelo".

De Hoop Scheffer ne okleva z odgovorom na vprašanje, ali zavezništvu dejansko grozi nevarnost raketnega napada. Glede na raketne poskuse Severne Koreje in izjave Irancev imamo vse razloge, da verjamemo, da obstaja nevarnost napada, je prepričan. Obenem verjame, da bi se s protiraketno zaščito ranljivost Evrope zmanjšala; študije so to teoretično že potrdile, sedaj pa je potrebna "politična razprava", "razprava o tem, kdo bo kaj plačal", pravi prvi mož zavezništva.
V Evropi vroča razprava o predlogu ZDA, da postavijo dele svojega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, že poteka, še posebej zaradi ostrega nasprotovanja Rusije. De Hoop Scheffer jasno pove, da se nima časa ukvarjati s pritožbami iz Moskve. "Ni treba, da ste tehnološki genij ali Einstein, da bi razumeli, da to nikakor ne more biti usmerjeno proti Rusom in da ne more zmanjšati njihove sposobnosti prvega napada," pravi in dodaja, da bi ruski arzenal v trenutku pokopal deset prestreznih raket, ki naj bi jih namestili na Poljskem.

Evropske obveščevalne službe pričakujejo, da bo Iran sposoben medcelinske balistične rakete izdelati do leta 2015, zato za leto 2011 načrtovani zagon protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem ne bo niti za trenutek prezgoden. Obenem poudarjajo, da mora Evropa pohiteti s svojimi načrti za vzpostavitev lastnega sistema protiraketne zaščite, ki bi dopolnil ameriškega in bi pred nevarnostjo napada zavaroval celotno Evropo.

Kot pojasnjujejo v Natu, bi namreč protiraketni ščit, ki ga želijo ZDA postaviti v Evropi, varoval skoraj vso celino z izjemo njenega jugovzhodnega dela, ki bi zaradi bližine Irana potreboval poseben sistem krajšega dometa. Ob tem ocenjujejo, da bi bilo možno s povezovanjem ameriške in evropske protiraketne zaščite zajeti celotno Evropo: JV Evropo bi tako ščitile rakete patriot in bojne ladje vrste aegis z radarskimi sistemi kot del obrambnega sistema zveze Nato, ki bo manjšega obsega in bo v osnovi namenjen varovanju pripadnikov zavezništva, ne velikih populacijskih centrov. današnji izdaji britanskega Financial Times svari, da grozi zavezništvu razkol med državami, ki bi jih predlagani ameriški obrambni program zajel, ter tistimi, ki bi ostale še naprej izpostavljene iranski grožnji. "Ko govorimo o protiraketni zaščiti, znotraj zveze Nato ne bi smelo biti ločevanja na A in B ligo," v pogovoru za časnik poudarja De Hoop Scheffer in dodaja, da "je nedeljivost varnosti zanj vodilno načelo".

De Hoop Scheffer ne okleva z odgovorom na vprašanje, ali zavezništvu dejansko grozi nevarnost raketnega napada. Glede na raketne poskuse Severne Koreje in izjave Irancev imamo vse razloge, da verjamemo, da obstaja nevarnost napada, je prepričan. Obenem verjame, da bi se s protiraketno zaščito ranljivost Evrope zmanjšala; študije so to teoretično že potrdile, sedaj pa je potrebna "politična razprava", "razprava o tem, kdo bo kaj plačal", pravi prvi mož zavezništva.

V Evropi vroča razprava o predlogu ZDA, da postavijo dele svojega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, že poteka, še posebej zaradi ostrega nasprotovanja Rusije. De Hoop Scheffer jasno pove, da se nima časa ukvarjati s pritožbami iz Moskve. "Ni treba, da ste tehnološki genij ali Einstein, da bi razumeli, da to nikakor ne more biti usmerjeno proti Rusom in da ne more zmanjšati njihove sposobnosti prvega napada," pravi in dodaja, da bi ruski arzenal v trenutku pokopal deset prestreznih raket, ki naj bi jih namestili na Poljskem.

Evropske obveščevalne službe pričakujejo, da bo Iran sposoben medcelinske balistične rakete izdelati do leta 2015, zato za leto 2011 načrtovani zagon protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem ne bo niti za trenutek prezgoden. Obenem poudarjajo, da mora Evropa pohiteti s svojimi načrti za vzpostavitev lastnega sistema protiraketne zaščite, ki bi dopolnil ameriškega in bi pred nevarnostjo napada zavaroval celotno Evropo.

Kot pojasnjujejo v Natu, bi namreč protiraketni ščit, ki ga želijo ZDA postaviti v Evropi, varoval skoraj vso celino z izjemo njenega jugovzhodnega dela, ki bi zaradi bližine Irana potreboval poseben sistem krajšega dometa. Ob tem ocenjujejo, da bi bilo možno s povezovanjem ameriške in evropske protiraketne zaščite zajeti celotno Evropo: JV Evropo bi tako ščitile rakete patriot in bojne ladje vrste aegis z radarskimi sistemi kot del obrambnega sistema zveze Nato, ki bo manjšega obsega in bo v osnovi namenjen varovanju pripadnikov zavezništva, ne velikih populacijskih centrov.