Tiskane izdaje
Dunaj – Na današnji dan pred sedemdesetimi leti je Hitlerjeva nacistična vojska prestopila meje Avstrije in izvedla Anschluss. Tri dni pozneje je firerja na dunajskem Trgu junakov z navdušenimi vzkliki pričakalo 350.000 ljudi, mnogi med njimi so bili zakrknjeni nacisti, ki so se grdo znašali nad judovskimi someščani. Zato je Otto von Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja, z izjavo o Avstriji kot prvi Hitlerjevi žrtvi dregnil v osje gnezdo boleče avstrijske preteklosti.
V usodnem letu z osmico na koncu, ko Avstrijci obhajajo obletnice dogodkov od konca prve svetovne vojne in razpada habsburške države pa do nacistične priključitve Nemčiji, so na Dunaju najbrž upali, da se nihče ne bo spozabil z neprimernimi primerjavami. Potem pa je nastopil Otto von Habsburg. »V Evropi ni države, ki bi se bolj upravičeno kot Avstrija smela označiti za žrtev,« je na spominskem srečanju v avstrijskem parlamentu, ki so ga pripravili v konservativni ljudski stranki (ÖVP), spregovoril nekdanji poslanec v evropskem parlamentu. Dodal je še, da je moskovska deklaracija zavezniških sil iz leta 1943, ki Avstriji pripisuje soodgovornost za nacistična dejanja, laž. Za člane ÖVP ni ravno primerno, da so govorniku navdušeno ploskali. Vodilna politika stranke Wolfgang Schüssel in Wilhelm Molterer sta potem poskušala ublažiti škodo, češ naj bi tisti čas prinesel mnogo lekcij sedanjosti. Socialdemokrati, ki jih moti že slika kanclerja Engelberta Dollfussa iz tridesetih let 20. stoletja v ljudskih parlamentarnih prostorih (Dollfussa so resda umorili nacisti, a je tudi sam veljal za avtoritarnega politika), zahtevajo pojasnila. (Iz današnje izdaje Dela)
Kaj se je dogajalo po anschlussu?
Leto in pol pred začetkom druge svetovne vojne je nacistična Nemčija de facto anektirala Avstrijo. Pred natanko 70. leti, 12. marca 1938, je v Avstrijo vkorakalo okoli 65.000 vojakov in policistov, deloma oboroženih s težko oborožitvijo. Dan kasneje je avstrijska vlada sprejela zakon o "ponovni združitvi Avstrije z nemškim rajhom".
Kot datum priključitve, t.i. anschlussa, je obveljal 13. marec 1938. Dva dni pred tem, 11. marca 1938, je Hitler izdal "vojaška navodila za vkorakanje v Avstrijo" s kodo "Načrt Otto". Avstrijci so prihod nemške vojske večinoma sprejeli z navdušenjem.
Zakon o "ponovni združitvi Avstrije z nemškim rajhom" je avstrijska vlada sprejela pod vodstvom kanclerja Arthurja Seyss-Inquarta, ki je ta položaj prevzel šele 11. marca po izsiljenem odstopu kanclerja Kurta Schuschnigga.
Že v prvih dneh vlade Seyss-Inquarta so v Avstriji aretirali na tisoče ljudi, predvsem na Dunaju. Med prijetimi so se znašli številni avstrijski politiki in intelektualci ter judi. Tudi nekdanjega kanclerja Schuschnigga so zaprli v hišni zapor in ga kasneje odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau.
Sredi Dunaja je nato Hitler 15. marca 1938 ob veselju več deset tisoč ljudi razglasil "vstop moje domovine v nemški rajh". Priključitev Avstrije k Nemčiji je nato še potrdil z naknadnim referendumom. Po uradnih navedbah je v Avstriji ob 99,71-odstotni udeležbi za priključitev glasovalo 99,73 odstotka volivcev, v Nemčiji, kjer je bila udeležba 99,60 odstotna, pa je za priključitev glasovalo 99,08 odstotka volivcev.
Pozitivni miti o nacističnem obdobju še vedno prisotni
Kot je opozorila avstrijska zgodovinarka, vodja dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora Brigitte Bailer, Avstrija tudi 70 let po anschlussu še ni v celoti predelala svoje nacistične preteklosti.
V državi še vedno prihaja od razprav o vrnitvi judovskega lastnine in odškodninah žrtvam. ÖVP se vse do danes še ni soočila z morebitnimi "starimi nacisti" v svojih vrstah, pri znatnem delu prebivalstva pa ostajajo pozitivni miti o nacističnem obdobju. Tako kot v Nemčiji so tudi v Avstriji nekdanji nacionalsocialistični funkcionarji obdržali pomembne položaje v družbi in politiki, opozarja avstrijska zgodovinarka. Tudi pri raziskavah o storilcih smo šele na začetku, meni Bailerjeva.
Razlog za vse to je po njenem mnenju, da se je Avstrija zelo pozno soočila s svojo odgovornostjo v obdobju nacionalsocializma. "Vse do 80. let minulega stoletja je veljalo, da smo nedolžne žrtve in da ne bi smeli prevzeti nobene odgovornosti". Šele leta 1991 je avstrijski kancler, socialdemokrat Franz Vranitzky kot prvi politik javno priznal soodgovornost Avstrije pri zločinih v nacionalsocializmu.
Številne spominske slovesnosti
V Avstriji so se letošnje obletnice spomnili s številnimi spominskimi slovesnostmi, predvsem na Dunaju. V središču Dunaja pa se bo nocoj, od 18.30 dalje, v spomin na 80.000 žrtev nacističnega režima v Avstriji začela "noč molka". Prižgali bodo 80.000 sveč, ki naj bi gorele vso noč. Ob 19.30 do 6. ure zjutraj pa se bodo v tišini na platnu prikazovala imena žrtev.
