Tiskane izdaje
Petnajsti krog dialoga predsednikov vlad Srbije in Kosova Ivice Dačića in Hashima Thaqija pod okriljem EU ni prinesel rešitve problema glasovnic za novembrske lokalne volitve na Kosovu. Vprašanje, ali bo na glasovnicah državni znak Kosova ali pa bodo statusno nevtralne, je rešila osrednja volilna komisija v Prištini. Na njih bo le logotip komisije, a šlo je le za predstavo za domačo javnost, ker je bil že v Bruslju dosežen dogovor, da na glasovnicah ne bo kosovskega grba.
V roku za vložitev volilnih list je kandidature vložilo 105 političnih subjektov, od tega 33 strank, dve koaliciji, 53 državljanskih pobud in 15 neodvisnih kandidatov. Srbi so vložili kar 18 list, Državljanska pobuda Srbije pa bo imela kandidate v 24 občinah. Albanske stranke so prijavile kandidate za župane tudi v občinah na severu Kosova ter kandidate za občinske svetnike v občinah z večinskim srbskim prebivalstvom južno od reke Ibar.
Srbi iz severnega dela Kosovske Mitrovice si ne razbijajo glave z vprašanjem, ali naj kupujejo blago v južnem delu razdeljenega mesta, ki je v rokah Albancev, ko gre za lokalne volitve v režiji Prištine, pa ob imenu Thaqija najprej pomislijo na trgovino s človeškimi organi. Zato še nobene lokalne volitve v zadnjih štirinajstih letih, odkar je mednarodna skupnost vzpostavila na Kosovu protektorat, niso povzročile večjega viharja v srbski skupnosti na Kosovu.
Srbi na severu Kosova še vedno zavračajo približevanje Prištini in integracijo v kosovski sistem, ker so prepričani, da bi na ta način podpisali samomor. Zato so doživeli poziv Beograda, naj se v skladu z bruseljskim sporazumom udeležijo volitev kot ločitev od sistema, v katerem so preživeli največji del življenja. Srbi se bojijo popolne spremembe sistema in integracije v kosovsko družbo, ker ne vedo niti tega, kaj se bo zgodilo z njihovim zdravstvenim ali socialnim zavarovanjem in kaj se bodo njihovi otroci učili v šolah. Čeprav je Dačić napovedal, da bodo odstavili vse vodilne politike in funkcionarje na Kosovu, ki jih je imenoval Beograd, če ne bodo delovali skladno z vladno politiko, srbski analitiki pričakujejo največ 20-odstotno volilno udeležbo Srbov na severu Kosova. Navsezadnje je tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki jih je razpisala Srbila, glasovalo manj kot 35 odstotkov tamkajšnjih Srbov in nealbanskega prebivalstva.
Brez sporazuma
Na drugi strani so albanski analitiki prepričani, da doseg kosovskih institucij z uresničevanjem bruseljskega sporazuma ne bo prestopil reke Ibar. Po njihovem bo Srbija še naprej ohranila nadzor na severu Kosova, cilj igre z udeležbo Srbov na severu na volitvah pa je poskus Beograda, da bi prepričal mednarodno skupnost, da nima odločilnega vpliva na Srbe na severu Kosova. Srbi južno od reke Ibar, ki so ozemeljsko zaprti in obkroženi z gosto naseljenim albanskim območjem, v volitvah vidijo možnost, da dobijo več, kot že imajo. Čeprav se je prvih lokalnih volitev leta 2008, ko je Priština razglasila neodvisnost Kosova, udeležila le Samostojna liberalna stranka, ki se je povzpela na oblast v večini srbskih občin južno od Ibarja, je po novem večina tamkajšnjega življa za udeležbo na volitvah.
Če ima srbska vlada resen namen oblikovati institucije, ki jih bo imel Beograd še naprej pod nadzorom, ne vidijo nobenega resnega razloga, da ne bi zmagali na volitvah. V Štrpcu, Gračanici, Ranilugu, Partešu ali Klokotu kar 70 odstotkov ljudi, ki tvorijo volilno telo, prejema plače in honorarje ali pa socialna nadomestila iz srbskega proračuna.
