Tiskane izdaje
Tožilstvo bremeni Boljkovca, da je od 7. maja do sredine junija 1945 kot vodja oddelka nekdanje varnostno-obveščevalne službe SFRJ, Ozne, v Karlovcu zahteval prijetje in zapor za več civilistov z območja Duge Rese na podlagi obtožb, da so sodelovali z ustaškimi oblastmi, so zapisali na spletni strani tožilstva.
Zahtevajo njegovo odgovornost zaradi kršitve mednarodnega vojnega prava ter zapiranje, zaslišanja in usmrtitev 21 oseb, ki so bile večinoma pokopane na območju Vidanka Curak. Tamkajšnje množično grobišče so odkrili leta 1998, ko se je tudi začela preiskava proti neznanem storilcu.
Odvetnik obtoženega Anto Nobilo danes ni želel komentirati obtožnice, češ, da še ni bil seznanjen z njeno vsebino. Dodal je, da med preiskovalnim postopkom ni bilo dokazov, ki bi bremenili Boljkovca, sicer pa, da so morda medtem našli kakšen dokaz, za katerega ne ve.
Boljkovca so 2. novembra 2011 prijeli pripadniki posebnih enot hrvaške policije v njegovi družinski hiši v Vukovi Gorici pri Karlovcu, kar so spremljali številni mediji. Po spektakularnem prijetju je ta nekdanji tesni sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana na sodišče prišel z berglami in v spremstvu zdravnika ter zanikal odgovornost za očitane zločine.
Ustavno sodišče je nekaj tednov potem presodilo, da so postopek vodili po napačnem zakonu in so Boljkovca nemudoma izpustili iz pripora. Sicer je med pridržanjem več časa preživel v zaporniški bolnišnici zaradi visoke starosti in zdravstvenega stanja.
Ustavno sodišče je takrat potrdilo, da bi moral postopek potekati na podlagi novega zakona o kazenskem postopku, ki določa, da preiskavo vodi državno tožilstvo, ne pa preiskovalni sodnik, kot je to veljalo po starem zakonu, ki je potekel 1. septembra 2011. Zato je bila aretacija Boljkovca nezakonita in so bile ogrožene njegove ustavne pravice do pravičnega sojenja.
Potem je stekla nova preiskava proti Boljkovcu, ki se je končala z današnjo objavo obtožnice.
