Prvi muslimanski romarji že na gori Arafat

Meka - Več kot dva milijona muslimanskih romarjev z vsega sveta se je začelo vzpenjati na goro Arafat, kjer je imel po islamskem verovanju prerok Mohamed svojo zadnjo pridigo. Na gori se je že zbralo več deset tisoč vernikov, ki bodo dan preživeli v molitvi, s katero bodo prosili za milost in odpuščanje, potem ko so se v četrtek iz svetega islamskega mesta Meka odpravili v bližnjo dolino Mine ter s tem začeli vsakoletno tradicionalno romanje, hadž.

V soboto se bodo vrnili v Mino, kjer bo potekalo simbolično kamenjanje hudiča, ki zaznamuje začetek muslimanskega praznika žrtvovanja eid al adha (kurban bajram), ko muslimani v spomin na preroka Abrahama zakoljejo ovco ali kako drugo žival. Hadž se bo končal v ponedeljek.

Romanje vsako leto zahteva številna življenja

Tudi letos spremljajo romanje poostreni varnostni ukrepi, saj v množici pogosto prihaja do panike, ki skoraj vsako leto zahteva številna življenja. Januarja letos je bilo tako med hadžem v hudi gneči do smrti poteptanih 364 ljudi, lani pa 251. Obe tragediji sta se zgodili med obredom kamenjanja hudiča pri vstopu na most, od koder verniki mečejo kamenje na tri stebre, ki poosebljajo hudiča in moč zla. Po tragedijah so most odstranili, tako da upajo, da bodo letos preprečili nove žrtve.

Romanje v Meko je eden od petih stebrov muslimanske vere. Islamska sveta knjiga Koran predpisuje, da mora vsak musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom zagovarjati pred Alahom za svoja dejanja.