Prvi pogovori med Beogradom in Prištino

Beograd – Bruseljski pogovori potekajo v pisarni odposlanca visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton za Kosovo Roberta Cooperja, na prvih neposrednih pogovorih med stranema na visoki ravni, odkar je Kosovo leta 2008 razglasilo neodvisnost, pa bodo po napovedih najprej govorili o trgovinskih sporazumih ter carinskih in premoženjskih vprašanjih. Za zdaj niso predvideni pogovori o končnih vprašanjih, kakor je status Kosova, čeprav se vročemu kostanju ne bo mogoče izogniti, če hoče Kosovo, katerega samostojnost je doslej priznalo 75 držav, udejanjiti polno neodvisnost.

Catherine Ashton je v sporočilu za javnost pred začetkom pogovorov ocenila, da je pravi čas za začetek dialoga med Beogradom in Prištino. Strani bosta našli praktične rešitve in zagotovili bolj gladek potek vsakdanjega življenja. Kot cilj dialoga je navedla promocijo sodelovanja ter približevanje Srbije in Kosova EU. Ashtonova pričakuje, da bodo v središču pogovorov vprašanja regionalnega sodelovanja, svobode gibanja in vladavine prava.

Na startu je že nastal prvi zaplet, ker je kosovska delegacija preložila prihod v Bruselj zaradi neuspešenega poskusa, da bi kosovska skupščina še pred začetkom pogovorov sprejela resolucijo o pogajanjih. Z osnutkom resolucije, ki jo je predlagala kosovska vlada, se niso strinjali opozicijski poslanci. Skupščina je obravnavala dva predloga resolucije, ki sta ju pripravila Demokratska stranka Kosova (DPK) premiera Hashima Thaqija in Gibanje za samodločbo Albina Kurtija. DPK se zavzema za pogovore o tehničnih vprašanjih med Srbijo in Kosovom, Gibanje za samoodločbo pa je proti kakršnim koli pogajanjem z Beogradom.

Kosovski premier je ocenil, da je dialog korak evropskega Kosova k začetku normalizacije odnosov s Srbijo. Poudarill je še, da bodo predstavniki Kosova prvič enakopravni s predstavniki Srbiji, kajti gre za dialog med neodvisnima in suverenima državama. Tehnični dialog bo izboljšal življenje državljanov, zagotovil stabilnost v regiji in odprl pot v evropske povezave. Sklenil je z besedami, da se o statusu Kosova ni mogoče pogovarjati.

Priština upa, da bodo pogovori prinesli izboljšanje napetih odnosov med državama in rešili težave, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo tako kosovski Albanci kot Srbi, za Beograd pa so pogovori priložnost za zgodovinsko spravo med Srbi in kosovskimi Albanci. Posrednik Evropske unije na pogovorih, ki potekajo za trdno zaprtimi vrati, je Robert Cooper, Prištino zastopa podpredsednica kosovske vlade Edita Tahiri, Beograd pa politični direktor srbskega zunanjega ministrstva Borko Stefanović.

Razdeljeni so tudi Srbi na Kosovu, ki imajo deljeno mnenje o tem, ali naj njihova stališča in interese zastopa srbska ali kosovska delegacija. Po mnenju poslanke Enotne srbske liste Rade Trajković bi jih moral zastopati Beograd, ker je delodajalec 20.000 Srbov na Kosovu, izplačuje pa jim tudi socialno pomoč. Za Prištino navija Samostojna liberalna stranka Slobodana Petrovića, ki je z DPK, Zvezo za novo Kosovo (ANK) Behgjeta Pacollija in s poslanci manjšinskih skupnosti sestavila novo kosovsko vlado.

Ameriški kongresnik Eliot Engel, ki je kot najbolj glasen zagovornik kosovske neodvisnosti pisno opozoril ameriškega predsednika Baracka Obamo, da morajo igrati ZDA aktivno vlogo v dialogu med Beogradom in Prištino, je za radio Svobodna Evropa izjavil, da morajo srbski politiki povedati resnico lastnemu narodu, da se Kosovo ne bo nikoli več vrnilo pod okrilje Srbije. Obrnil se je na Obamo, ker se je v primeru Kosova v preteklosti že pokazalo, da ni bilo napredka, če se ZDA niso aktivno vključile v dogajanje. Kot zgled je navedel Natovo bombardiranje srbskih sil, ki so si prizadevale etnično očistiti Kosovo. Po njegovem mednarodno vojaško posredovanje brez ameriškega vodstva ne bi bilo uspešno.

Engel je izrazil zaskrbljenost zaradi ravnanja Evropske unije, ki v zadnjem času nagrajuje Srbijo, čeprav ni nič naredila za rešitev kosovskega vprašanja. Nezadovoljen je tudi s kosovskimi Albanci, ki bi morali prav tako narediti več, kakor da le dokazujejo kooperativnost. Engel tudi meni, da bi lahko bile ZDA pošten posrednik v pogovorih med Beogradom in Prištino, ki se mu zdijo zelo pomembni. Ne nasprotuje temu, da bi Srbija postala del EU, meni pa, da bi morala vstopiti v Unijo skupaj s Kosovom. V tem kontekstu je opozoril, da lahko pride do blokade članstva Srbija v EU, tako kot Srbija uspešno blokira vstop Kosova v Združene narode. Engel je menil, da bi se na koncu procesa, ki bo okrepil medsebojno zaupanje, Srbija in Kosovo morala medsebojno priznati ter vstopiti v EU, tako da bi meje izgubile pomen. Sklenil je z besedami, da je zanj sprejemljiva prav vsaka rešitev, za katero se bosta dogovorila Beograd in Priština.

Ameriška veleposlanica v Srbiji Mary Vorlik je za B92 opozorila, da sta za ZDA status in ozemeljska celovitost Kosova dokončno rešena, medtem ko je po mnenju bruseljskega analitika Centra za evropske politične študije Michaela Emersona vseskozi v zraku tudi vprašanje statusa Kosova. Čeprav se v tem hipu želi o njem pogajati le Srbija, Priština pa pogajanja zavrača v upanju, da bo Beograd na koncu priznal kosovsko neodvisnost, je Emerson prepričan, da se temu vprašanju ne bo mogoče izogniti. Ne glede na to, da Evropska unija za zdaj modro molči, bo morala Priština, kljub podpori ZDA, meni Emerson, na koncu procesa ugrizniti v kislo jabolko, ker brez dogovora z Beogradom končna rešitev kosovskega vprašanja ni mogoča.