Tiskane izdaje
Novi celoviti kompromisni predlog predsednika evropskega sveta Charlesa Michela sicer voditeljem še ni bil predstavljen. Ti naj bi se srečali na plenarnem srečanju pri večerji ob 19.30 ali pozneje.
Če bo ostalo pri takšnih številkah, je varčnim državam članicam z Nizozemsko na čelu uspelo uveljaviti svoje interese. Osnovni predlog evropske komisije je predvideval za 500 milijard evrov nepovratnih sredstev in 250 milijard ugodnih posojil. Dobili so tudi večje popuste pri vplačilih v proračun.
»Zadnji koraki so vedno najtežji,« je ob prihodu na večerno zasedanje povedal Michel. Kljub temu je izrazil prepričanje, da je dogovor mogoč.
Rezi tudi za Slovenijo
Za Slovenijo je bilo v predlogu evropske komisije predvidenih okoli pet milijard evrov, od tega približno polovica nepovratnih sredstev. Rezi bodo najbrž pomenili, da bo razpoložljivega denarja manj.
Slovenija si je, denimo, obetala več kot 500 milijonov evrov zgolj iz sklada za pravičen prehod v brezogljično družbo. To je eden od skladov, kjer bodo gotovo rezi. Tako je Michel predlagal znižanje s 30 na 10 milijard evrov. Tudi denar za razvoj podeželja je bil prepolovljen, s 15 (po enem od prejšnjih predlogov) na 7,5 milijarde evrov.
Eno od kočljivih vprašanj ostaja pogojevanje izplačil s spoštovanjem pravne države. Evropska komisija je predlagala poseben mehanizem, ki bi omogočil zapiranje pipice državam, kot sta Madžarska in Poljska, a bo ta predvidoma razvodenel.
Voditelji morajo sicer doseči še soglasje o prihodnjem proračunu za obdobje 2021–2027, v katerem bi bilo po prejšnjem Michelovem predlogu 1074 milijard evrov.
Novi Michelov predlog predvideva za kohezijsko regijo zahodna Slovenija 300 milijonov evrov finančnega »bonbončka«. Ker je ta že nadpovprečno razvita, bi namreč izgubila precejšen del kohezijskega denarja. Po prejšnjem predlogu je bilo predvidenih 240 milijonov.
