Doma zaznavajo mešane signale, tako v gradbeništvu kot v delu proizvodnje so se investicije povečale, osebna potrošnja pa se zmanjšuje, medtem ko državna ostaja približno enaka. V primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta je rast še vedno večja za 1,1 odstotka, a je bila v drugem četrtletju 2,3 odstotna (sezonsko prilagojeno dvoodstotna). Tudi v tretjem četrtletju pa se je povečalo zaposlovanje.
Znižanje nemške gospodarske rasti so nedavno napovedali tudi gospodarski modreci, ki nemškim vladam svetujejo že od leta 1963. Profesorji doktorji Christoph Schmidt, Peter Bofinger, Lars P. Feld, Isabel Schnabel in Volker Wieland za letos pričakujejo največ 1,6 odstotno gospodarsko rast in za prihodnje leto le 1,5 odstotno. Po njihovem prepričanju mora Evropska komisija nasprotovati protekcionističnim usmeritvam v svetu z ukrepi v sklopu pravil Svetovne trgovinske organizacije in novimi dogovori o svobodni. Izstop Velike Britanije iz EU bi bilo še najbolje preprečiti, če to ne bo mogoče, pa čim zmanjšati škodo za obe strani, a ne za ceno »izbiranja rozin«. Brexit prinaša tudi nujnost nove ureditve evropskih financ z osredotočenjem na »evropsko dodano vrednost«. Nemški gospodarski modreci so predlagali še okrepitev načela subsidiarnosti, skupna sredstva naj bi namenili že dogovorjenim ciljem varnosti, infrastrukture in raziskovanja in jih ne razdeljevali »po načelu škropilnice«.
V Nemčiji pa se tudi sprašujejo, koliko je za krčenje bruto domačega proizvoda kriva goljufiva avtomobilska industrija. Vrsti mest, v katerih bodo po sodnem nalogu prihodnje leto omejevali vožnje dizelskih avtomobilov, se pridružujeta tudi Köln in Bonn, in mnogi potencialni kupci raje čakajo na okolju prijaznejše modele.