Prvo sojenje na domačih tleh

Washington - V ameriškem vojaškem oporišču v zalivu Guantanamo na jugovzhodu Kube, ki ga namerava ameriški predsednik Barack Obama zapreti do konca januarja naslednjega leta, je trenutno priprtih še 238 terorističnih osumljencev. V torek so enega pripeljali pred newyorško zvezno sodišče, kjer se je začelo prvo sojenje kakemu priporniku iz zloglasnega Gitma na ameriškem ozemlju.

Petintridesetletnega Tanzanijca Ahmeda Halfana Gajlanija, ki so ga prijeli pred petimi leti v Pakistanu, obtožujejo, da je leta 1998 sodeloval pri bombnih napadih na ameriški veleposlaništvi v Tanzaniji in Keniji, v katerih je umrlo 224 ljudi, med njimi 12 Američanov. Gajlani, ki mu grozi smrtna kazen, je krivdo zanikal, njegova premestitev na ameriško ozemlje pa je izzvala ogorčenje med republikansko opozicijo. Od našega dopisnika Za Gajlanijem, ki je bil na spisku najbolj iskanih teroristov, odkar ga je začel oktobra 2001 objavljati ameriški zvezni policijski policijski urad FBI, je ameriška vlada razpisala tiralico, v kateri je ponujala pet milijonov dolarjev za informacije, ki bi pripeljale k njegovemu prijetju. Konec julija 2004 so iz pakistanskega notranjega ministrstva sporočili, da so po skoraj deseturnim spopadom v mestu Gujrat aretirali tudi Gajlanija in njegovo družino. Nekdanjega islamskega duhovnika obtožujejo, da je nabavil eksploziv, opazoval ameriško veleposlaništvo v Tanzaniji in tja pripeljal tudi egiptovskega samomorilskega napadalca, potem pa je še pred napadom z lažnim potnim listom pobegnil v Afganistan, kjer se je srečal z Osamo bin Ladnom in vodil »urad« Al Kaide za ponarejanje dokumentov. Po aretaciji so ga zasliševali v enem od tajnih zaporov Cie, dokler ga niso septembra 2006 skupaj s še trinajstimi drugimi osumljenci »visoke vrednosti« preselili v Guantanamo. Prejšnja administracija se je za takšno propagandno potezo odločila, ker so v javnost pricurljale novice o obstoju tajnih zaporov Cie, hkrati pa so mediji in neodvisni raziskovalci ugotovili, da so na Kubi zaprte v glavnem le majhne ribe. »Rad bi se opravičil ameriški vladi za vse, kar sem storil. Žal mi je tudi za vse družine, ki so izgubile svojce. Nisem vedel, kaj so [napadalci na veleposlaništvo] počeli, vendar sem jim pomagal,« je Gajlani marca 2007 povedal vojaškim zasliševalcem v Guantanamu. Ko so ga v torek pripeljali iz zveznega zapora na jugu Manhattana, kjer trenutno domuje tudi znani finančni prevarant Bernard Madoff, je bil redkobeseden. Ponudbo sodnika, da mu prebere obtožnico, ki obsega 290 točk, je zavrnil. Ko je zanikal svojo krivdo, so ga zvezni šerifi odpeljali nazaj v zapor. Zunaj sodišča postopek ni tako gladko potekal. Zaradi premestitve Gajlanija so se takoj odzvali v opozicijski republikanski stranki, ki nasprotuje preseljevanju pripornikov iz Guantanama na ameriško ozemlje. Po besedah vodje senatnih republikancev Mitcha McConnella je Obama z odobritvijo premestitve zavestno ignoriral »jasno izraženo željo kongresa in ameriškega ljudstva, da teh teroristov ne privedejo v ZDA«. Po mnenju republikancev, pa tudi nekaterih demokratov, takšno preseljevanje povečuje verjetnost novih terorističnih napadov v ZDA, senat, v katerem imajo demokratski strankarski kolegi Obame večino, pa je prejšnji mesec z 90 glasovi za in le šestimi proti iz proračuna črtal 80 milijonov dolarjev, ki jih je administracija hotela nameniti zaprtju Guantanama. Zdaj s Kapitalskega griča prihajajo namigi, da so nekateri demokrati, ki so prej goreče nasprotovali predsednikovemu predlogu, pripravljeni ponovno razmisliti o financiranju zaprtja Guantanama, iz Bele hiše pa so pricurljale novice, da je tudi administracija pripravljena na kompromisno rešitev, ki pa ji utegne prepovedati nova sojenja terorističnih osumljencev iz Guantanama na domačem ozemlju. V javnosti so se pojavile tudi govorice, ki so jih kot običajno sprožili dobro obveščeni anonimni viri, da v administraciji razmišljajo, kako bi spremenili zakonodajo, da bi ta za nekatere obtožence, ki tako kot napadalci na ZDA 11. septembra 2001 priznavajo svoja dejanja, omogočila obsodbo brez sodnih postopkov. Te bi namreč v primerih, ko so osumljence med zaslišanjem mučili, zelo težko izpeljali v duhu in po črki zakona.