Putin in Juščenko za sodelovanje

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Ukrajini sestal s predsednikom Viktorjem Juščenkom. Voditelja sta govorila o izboljšanju odnosov med državama in o energetskem sodelovanju.

Objavljeno
22. december 2006 18.39
Idejo ruskega predsednika, da bi v Moskvi priredili bližnjevzhodno mirovno konferenco je naletela na gluha ušesa zlasti v ZDA in Izraelu
Kijev - Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je danes prispel na obisk v Ukrajino, se je za zaprtimi vrati sestal z ukrajinskim prozahodnim predsednikom Viktorjem Juščenkom, nato pa sta se skupaj udeležila prvega srečanja novoustanovljene rusko-ukrajinske komisije. Putinov obisk je sicer po navedbah ruskega zunanjega ministrstva namenjen "poglabljanju zaupanja med državama".

Kot je povedal Juščenko, je obisk ruskega predsednika v Ukrajini prelomnica v odnosih med državama, ki so bili sicer doslej relativno hladni. Kot posledica obiska je pričel delovati tudi nov mehanizem za dvostransko sodelovanje med državama, rusko-ukrajinska komisija, ki bo obravnavala različna dvostranska vprašanja.

"Nasledili smo vrsto nelahkih in včasih zelo problematičnih vprašanj v bilateralnih odnosih, vendar sem prepričan, da med državama ni vprašanj, ki jih ne bi mogli rešiti," je dejal Juščenko na prvem srečanju medvladne komisije. Če bo obstajala volja za to, lahko državi najdeta rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani, je bil še prepričan Juščenko.

Putin je poudaril, da Rusija ceni Ukrajino kot dobro sosedo. Trgovina ter politični in humanitarni odnosi med državama se razvijajo, je menil Putin, povedal pa je tudi, da ima nekaj idej glede izboljšanja sodelovanja med državama.

Predsednika sta se sicer strinjala, da bosta državi v prihodnjih dveh letih reševali številna vprašanja - od prisotnosti ruske mornarice na Krimu do vojaškega sodelovanja. "Da bi rešili vsa ta vprašanja, moramo delovati kot zanesljivi partnerji in prijatelji," je poudaril Juščenko.

Ohlajeni odnosi

Odnosi med državama so se močno ohladili ob lanskem sporu glede cene plina, ki ga Ukrajini dobavlja Rusija, zaradi česar je ruski energetski gigant Gazprom minulo zimo za kratek čas celo ustavil dobavo zemeljskega plina tej državi. Potem ko sta Moskva in Kijev konec oktobra sklenila dogovor, v skladu s katerim bo Ukrajina prihodnje leto od Rusije dobila 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina po ceni 130 dolarjev za tisoč kubičnih metrov plina, bosta Juščenko in Putin zdaj podpisala še sporazum o energetskem sodelovanju.

Drugi kamen spotike v odnosih med državama je odločitev Ukrajine za vstop v zvezo Nato. Juščenko je vstop v zavezništvo po prihodu na oblast leta 2004 uvrstil med prednostne naloge države, medtem ko Rusija ne skriva svojega nasprotovanja tej odločitvi. Ukrajinsko približevanje zvezi Nato se je ustavilo s prihodom proruskega Viktorja Janukoviča na premiersko mesto, kljub temu pa Nato ostaja sporna točka odnosov med Moskvo in Kijevom.

Kot je v pogovoru za časnik Izvestia v Ukraine pojasnil Juščenko, želi med tokratnim Putinovim obiskom določiti "vzorec odnosov" med Ukrajino, Rusijo in Evropo. "Radi bi bili člani zveze Nato in Evropske unije, istočasno pa bi radi videli Rusijo kot našega posebnega partnerja," je dejal. "Načrt ukrajinsko-ruskih odnosov, ki ga nameravamo ponuditi Putinu, je posvečen temu problemu," je še povedal.

Gazprom in Gruzija podpisala sporazum o dobavi plina

Ruski energetski velikan Gazprom in Gruzija sta podpisali sporazum, po katerem bo Gazprom Gruziji v letu 2007 dobavljal zemeljski plin po ceni 235 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. Skupno se dogovor nanaša na 1,1 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina.

Dogovorjena nova cena je občutno višja od do sedaj veljavne cene 110 dolarjev za 1000 kubičnih metrov zemeljskega plina. Pogajanja so sicer potekala med državama, katerih odnosi so se v minulih mesecih precej ohladili. Gazprom je napovedal občutno zvišanje cene zemeljskega plina Gruziji že v začetku novembra. "V ceni je več politike kot ekonomije," je takrat dejal gruzijski zunanji minister Gela Bežuašvili, čeprav Rusija trdi, da so cene tržno oblikovane.

Gruzija se zaradi negotovosti, ki izvira iz njenih odnosov z Moskvo, po zalogah zemeljskega plina že obrača tudi drugam, med drugim k sosednjemu Azerbajdžanu in k Iranu, kar je izzvalo nezadovoljstvo ZDA. Gruzija je podala oceno, da bo v letu 2007 potrebovala vsaj 1,7 milijard kubičnih metrov plina.