Putin v kitajskem objemu

Peking - Že to, da so kitajski mediji napovedali podpis sporazuma, vrednega 5,5 milijarde dolarjev, je bilo dovolj, da se pozornost svetovne javnosti znova osredotoči na obisk Vladimirja Putina v Pekingu. Ruski premier je v kitajsko prestolnico pripotoval danes. Ko je nato britanski časopis The Independent sporočil, da sta Kitajska in Rusija skupaj z nekaterimi evropskimi in arabskimi državami izdelali načrt, kako bosta ameriški dolar pregnali iz trgovine z energijo, pa je postalo srečanje kitajskih voditeljev z ruskim premierom že samo po sebi politična senzacija.

Putinovo tridnevno bivanje v Pekingu bo, kot napovedujejo, priložnost za ponovno utrditev odnosov med državama, ki so se v zadnjem času malce ohladili zaradi različnih političnih interesov v srednjeazijskem območju, poleg tega pa so jih precej načeli tudi problemi v trgovinski izmenjavi. Ker bo ruski premier, ki ga imajo Kitajci še vedno za najmočnejšega voditelja sosednje države, prišel na obisk v prazničnem vzdušju - neposredno po proslavi 60. obletnice ustanovitve komunistične republike -, je to zagotovo najboljša priložnost za potrditev strateškega partnerstva, ki se je uradno začelo davnega leta 1949, ko je Stalin pomagal Mao Zedongovi državi, da zaživi na mednarodnem prizorišču, s tem ko je z njo vzpostavil diplomatske odnose istega dne, ko je bila ustanovljena.

Ker so od takrat dalje tudi kitajsko-ruski oboroženi spopadi prav tako strateške narave, ima vsaka potrditev novega prijateljstva med dvema silama že praviloma tudi vojaški podpis. Tako bosta tokrat Putin in kitajski premier Wen Jiabao podpisala meddržavni sporazum o vzajemni notifikaciji lansiranja balističnih izstrelkov. Kitajski politični analitiki to potezo tolmačijo kot pomemben dokaz velikega zaupanja, ki vlada med Moskvo in Pekingom, pa tudi, kot je dejal Li Daguang, strokovnjak z univerze za ljudsko obrambo, kot »pozitivni rezultat kitajske vojaške parade«, ki so jo v Pekingu priredili v čast dneva republike. Tokrat se bo namreč prvič zgodilo, da bosta voditelja držav, ki sta bili sredi šestdesetih let pripravljeni na jedrsko vojno, podpisala dokument, katerega pogoj je prijateljstvo, hkrati pa je to najtrdnejši dokaz, da ima Rusija Kitajsko končno za enakopravno vojaško silo, ne pa za manjvrednega kupca njenega orožja.

Med 34 poslovnimi sporazumi, ki jih bodo med Putinovim obiskom podpisali v torek, zbujajo največjo pozornost tisti, ki so povezani z energijo. Kitajska je aprila ruskim družbam odobrila posojilo 25 milijard dolarjev za gradnjo naftovoda, dolgega več kot tisoč kilometrov, in dobavo okoli 15 milijonov ton nafte letno, in to že od prihodnjega leta dalje. Idealno nadaljevanje dvostranskega »energetskega sodelovanja«, kot temu pravijo tukajšnji komentatorji, bi bil zdaj podoben sporazum o dobavi ruskega plina kitajskim uporabnikom. Ruska družba Gazprom je pripravljena zgraditi dva plinovoda, po katerih bi lahko v bližnji prihodnosti Kitajski dobavljali tudi do 80 milijard kubičnih metrov plina na leto, kar je več kot polovica celotnega ruskega izvoza tega goriva Evropi.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela