Putin: Zmaga Hamasa je udarec ZDA

Moskva/Washington - Ruski predsednik Vladimir Putin je ob začetku svoje pete "velike" novinarske konference dejal, da je uporna kavkaška republika Čečenija po več kot desetletju bojev znova znotraj ustavnih okvirov Rusije. Lokalne vladne strukture v Čečeniji delujejo na enak način in imajo enak status kot v katerikoli drugi ruski regiji, s tem pa se tja vrnil ustavni red, je še pribil. In to ne glede na to, da se napadi upornikov na ruske zvezne sile in njihove lokalne sodelavce nadaljujejo.

Ruski predsednik se je na začetku svoje novinarske konference, na kateri ponavadi enkrat na leto spregovori o vrsti vprašanj ruske in mednarodne politike, posvetil predvsem ruskemu gospodarskemu položaju, pri čemer je ocenil, da 6,4 odstotna rast bruto domačega proizvoda "ni slaba". Hkrati je tudi pozdravil 88-odstotno rast trgovanja na ruski borzi, kar je po njegovih besedah " absolutni rekord na svetu".

Tudi o zapletu z Ukrajino

Prav tako je ocenil, da je bil razvoj države eden najpomembnejših političnih dosežkov države v lanskem letu. Vendar pa so pred Rusijo še vedno pomembne naloge, tako na gospodarskem kot socialnem področju, je nadaljeval. Pri tem je izpostavil predvsem, da bo potrebno v prihodnje okrepiti vlogo centralnih oblasti.

Posvetil se je tudi zapletu s Ukrajino zaradi ruskega plina v začetku leta, pri čemer je izrazil spoštovanje Kijevu, ker je priznal, da si je prisvojil nekaj ruskega plina. "Vesel sem, da so naši ukrajinski partnerji odkrito priznali, da jemljejo plin. Pomembno pa je, da nam bodo to tudi plačali," je še pristavil.

Za nadaljnjo pomoč Palestincem

Putin se je zavzel tudi za to, da bi morala mednarodna skupnost obdržati pomoč Palestincem, kljub zmagi skrajnega gibanja Hamas na parlamentarnih volitvah prejšnji teden. Hkrati pa je pozval tudi Hamas, naj se odpove skrajnemu delovanju in prizna Izrael. Zmago Hamasa na palestinskih volitvah je Putin označil kot "resen udarec" ameriškim prizadevanjem za dogovor o miru med Izraelom in Palestinci, vendar pa je hkrati tudi ocenil, da bi bila prekinitev pomoči Palestincem "napaka v vsakem pogledu".

Dodal je še, da je vsepovsod po svetu običajno, da opozicijske stranke in gibanja podpirajo bolj radikalna stališča, ko niso na oblasti, toda zdaj bi moral Hamas priznati Izraelu pravico do obstoja in sprejeti vse obveznosti, ki prihajajo s prevzemom oblasti.
Ob tem je Putin še poudaril, da se rusko stališče do Hamasa precej razlikuje od stališč ZDA in Evropske unije. "Naše zunanje ministrstvo Hamasa ni nikoli označilo za teroristično organizacijo," je dejal. Vendar pa ta razlika še ne pomeni, da bi Hamas lahko pričakoval brezpogojno rusko pomoč, je še pristavil.

Putin na takšnih konferencah ponavadi spregovori o vrsti vprašanj ruske in mednarodne politike, tokrat se je za ta dogodek akreditiralo rekordnih več kot 900 novinarjev, tako domačih kot tujih medijev. Zadnjo takšno novinarsko konferenco je imel Putin decembra 2004.

Bush o položaju v državi

Ameriški predsednik George Bush bo pred obema domovoma ameriškega kongresa opravil svoj doslej že peti govor o položaju v državi, njegov glavni namen pa bo utrditev zaupanja pri republikanski volilni bazi pred kongresnimi volitvami novembra letos. Bela hiša letošnjega govora ne propagira tako izdatno, tako da politični analitiki ne pričakujejo velikih in odmevnih tem.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan je povedal, da bo Bushev govor letos bolj tematsko naravnan in ne bo le običajni seznam nalog in predlogov. Prav tako naj bi bil predvsem optimističen, s poudarkom na predstavitvi ZDA kot sile za svobodo in demokracijo po svetu. Bush bo opozoril na napredek v Iraku, ker, kot je povedal v nedeljo za televizijo CBS, Američani tega napredka ob nasilju na televiziji ne vidijo. Stanje v Iraku bo verjetno spet povezal s teroristično organizacijo Al Kaida, pri čemer je dobil pomoč tudi od nenavadnega vira - vodje Al Kaide Osame bin Ladna, ki je v svojem zadnjem objavljenem posnetku zagrozil z novimi napadi. Na zunanjepolitičnem področju ne bo mogel mimo zmage Hamasa na nedavnih palestinskih parlamentarnih volitvah, še posebej pa ne mimo Irana, ki ga je leta 2002 skupaj s Severno Korejo in Irakom postavil na os zla.

Sicer pa je v pogovoru za CBS branil odločitev, da odredi prisluškovanje na ameriških tleh brez sodnega naloga. Pričakovati je, da se bo na notranjepolitičnem področju izogibal velikim načrtom, kot sta bili propadla pobuda za reformo pokojninskega sistema, ki jo je napovedal leta 2005, in reforma zagotavljanja cenejših zdravil na recepte upokojencem, kar je predlagal v govoru leta 2003. Program se je letos začel, upokojenci pa so hudo jezni zaradi nepreglednosti in zmede, zaradi česar sedaj za zdravila plačujejo več ali pa jih ne morejo dobiti. Velika zamisel o reformi imigracijske zakonodaje iz leta 2004 je prav tako obtičala v kongresu, predvsem zaradi nasprotovanjarepublikanske stranke.