Putin znova proti ZDA, tokrat zaradi Iraka

München - Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je v soboto udeležil varnostne konference v Münchnu, danes pa v Savdski Arabiji začenja turnejo po Bližnjem vzhodu, je v današnjem pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira ponovno ostro kritiziral ZDA. Tokrat je napadel ameriško politiko v Iraku, situacijo v tej državi pa je ob tem označil kot "izredno skrb vzbujajočo, žalostno in tragično".

Ruski predsednik je tudi ocenil, da bi moral Washington določiti časovni rok za umik iz Iraka. Kot je poudaril, brez časovnega načrta prenos polne pristojnosti na iraške oblasti, ki ga je napovedal ameriški predsednik George Bush, ne bo funkcioniral.

Bela hiša "presenečena in razočarana" nad Putinovimi izjavami

Bela hiša se je danes odzvala na včerajšnjo ostro kritiko Putina. "Nad komentarji predsednika Putina smo presenečeni in razočarani," je izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Gordon Johndroe. Kot je še poudaril, so bile Putinove izjave napačne.

"Pričakujemo, da se bo sodelovanje z Rusijo na pomembnih področjih mednarodne skupnosti kot tudi pri boju proti terorizmu in omejevanju širjenja orožja za množično uničenje nadaljevala," je še dejal Johndroe.

Gates zavrnil včerajšnje izjave Putina

Ameriški obrambni minister Robert Gates je danes na mednarodni varnostni konferenci zavrnil izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je ostro kritiziral načrtovani ameriški protiraketni ščit ter ZDA posvaril pred novo oboroževalno tekmo.

"Ena hladna vojna je bila povsem dovolj," je dejal Gates in v šali dodal, da "je eden od sobotnih govornikov v njemu skoraj vzbudil nostalgijo po manj kompleksnih časih".

Putin je v Münchnu ostro napadel ZDA in jih posvaril pred novo oboroževalno tekmo. "Načrtovani ameriški protiraketni obrambni sistem je povsem odveč, vzroki, ki jih za njegovo vzpostavitev navajajo v Washingtonu, pa niso sprejemljivi", je dejal Putin.

Gates: Današnji svet je bolj kompleksen

Gates, ki se varnostne konference tokrat prvič udeležuje kot obrambni minister, je še dejal, da je svet danes veliko bolj kompleksen, kot je bil v času hladne vojne, in da so partnerstva z drugimi državami, tudi Rusijo, nujno potrebna za soočanje s skupnimi problemi in novimi izzivi s strani islamskih skrajnežev.

Gates: Članice Nata morajo sodelovati z Rusijo

Gates pa je na konferenci tudi poudaril, da morajo države članice zveze Nata pri varnostnih vprašanjih delovati v partnerstvu z Rusijo. "Vsi se soočamo s številnimi skupnimi problemi, s katerimi se je treba soočiti v partnerstvu z drugimi državami, vključno z Rusijo," je v nagovoru pred udeleženci konference dejal Gates.

V govoru je bil ruski predsednik oster tudi do vloge ZDA in zveze Nato na mednarodnem prizorišču. ZDA poskušajo svoje politične predstave uveljaviti na vseh področjih, takšen pristop v primeru mednarodnih kriz pa pogosto onemogoča njihovo reševanje, je pojasnil ruski predsednik.

Tridnevne konference, ki se zaključuje danes, se udeležujejo visoki predstavniki iz 40 držav; med drugim na njej danes pričakujejo tudi glavnega iranskega jedrskega pogajalca Alija Laridžanija. Udeleženci konference med drugim razpravljajo o razvoju EU in zvezi NATO ter o razmerah na Bližnjem vzhodu in mednarodnem terorizmu.

Iran za rešitev vseh odprtih vprašanj s pogajanji in s sodelovanjem z IAEA

Iranski glavni pogajalec za jedrska vprašanja Ali Laridžani je pred udeleženci varnostne konference v Muenchnu dejal, da želi Teheran z ZDA in Evropo s pogajanji najti rešitev dolgotrajnega spora, ki ga je sprožilo bogatenje urana v Iranu.

Kot je poudaril, so se pripravljeni lotiti vseh pomislekov zahodnih držav glede svojega jedrskega programa.

Laridžani je tudi zatrdil, da je pripravljen Iran vsa odprta vprašanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) rešiti v roku treh tednov.

"Pisal sem (generalnemu direktorju IAEA) Mohamedu El Baradeju, da smo pripravljeni v treh tednih najti način za rešitev vseh odprtih vprašanj z vami," je pred udeleženci konference dejal Laridžani.

IAEA doslej ni našla dokazov o tem, da bi skušal Iran pridobiti jedrsko orožje in da njegov jedrski program ni izključno miroljubne narave. Kljub temu je IAEA v skladu z decembrsko resolucijo 1737 Varnostnega sveta ZN v petek delno ali v celoti ukinila tehnično pomoč pri 22 iranskih projektih, ki bi lahko Iranu pomagali pri razvoju jedrskega orožja.

Teheran upa, da bo Rusija preprečila sprejetje nove resolucije proti Iranu v varnostnem svetu

Laridžani je opozoril, da ima Teheran vso pravico, da razvije jedrski program za miroljubne namene. VS ZN je sicer v resoluciji 1737 od Teherana tudi zahteval, da do 21. februarja prekine z vsemi dejavnostmi bogatenja urana, v nasprotnem primeru pa mu je zagrozil z uvedbo še dodatnih sankcij.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je o iranskem jedrskem programu spregovoril tudi v svojem govoru ob obletnici islamske revolucije v Iranu.