Raúl revolucionarno o Revoluciji

Havana - Kubanci so to nedeljo praznovali še eno obletnico svoje revolucije, tokrat tudi prvič z gesli, ki so v resnici protigesla. Napočil je čas za delo, ne za revolucionarne krilatice, jim je razložil predsednik Raúl Castro na proslavi v Holguinu. Če bi kdo drug izrekel take besede kdaj prej, bi končal v zaporu. Zdaj je stiska tako huda, da se za zavesami iz besed ni mogoče več skrivati. Ni se dovolj izgovarjati na ameriško blokado, ki nas tepe, treba je tudi delati, je skrajno resno opozoril predsednik.

Predsednikov govor v celoti, tega pa državljani že nekaj časa ne poslušajo več, je bil res revolucionaren, odkrit in stvaren, brez olepšav in nepotrebnih ideoloških krilatic. Predvsem pa je bil poskus rešiti, kar se še rešiti da. Zadnje mesece so se razmere na Kubi tako poslabšale, da nezadovoljstvo ljudi ne meji več na brezvoljnost, kakor je bilo desetletja, ampak bi se lahko spremenilo tudi v nemire. Državna podjetja terjajo bolj svobodno ekonomijo in dovoljenje, da bodo zaposlenim lahko plačala njihovo delo.

Raúl Castro je za prihodnje dni napovedal prelomna zasedanja vlade, partije in parlamenta, kjer naj bi pretresli notranje razmere bolj temeljito in udarno, kakor je bilo v navadi doslej. Predvsem pa naj bi se dogovorili o načinih, kako ljudi s spodbudami pripraviti do tega, da bi po pol stoletja ohromelosti vendarle začeli delati.

Prav letošnje leto je tudi vlado postavilo na trdna tla. Ne more se izgovarjati samo na mednarodno krizo in na orkane, ker jih letos še ni bilo. Od izjemno bogatega pridelka paradižnikov ni ostalo nič, ker ni nihče organiziral pobiranja in prevoza. Vse je zgnilo na državnih njivah. Podobno je s sadjem. Ker so se spet ustrašili bogatenja kmetov, so zavrli prodajo, zato je vsaj polovica pridelka zgnila. Turizem je upadel za najmanj desetino, temu pa je kriva tudi centralizacija. Vsa turistična struktura je v rokah obrambnega ministrstva.

Kuba je doslej uvažala 80 odstotkov hrane, kar je popolna norost, je pojasnil Raúl. Uvoz bo prepolovljen, ker ni več denarja, kdor bo hotel jesti, naj dela. Kdor bo hotel ohlajati svoje stanovanje in imeti luč, bo moral to plačati več kot doslej. Elektriko odklapljajo vsak čas. Tuje firme bodo zelo verjetno pobrale šila in kopita, saj jim je država že pred pol leta zamrznila račune. Državi morajo plačevati prispevke in račune, zase pa denarja ne morejo vzeti. Prebivalstvo, ki je prej petdeset let dobivalo hrano na karte, se je znašlo v pomanjkanju, saj je preskrba s poceni pridelki v domači valuti v zadnjih tednih prepolovljena.

Raúla je v Holguin, kjer sta brata Castro doma, prišlo poslušat skoraj 200 tisoč ljudi. To je ogromno, saj tokrat prvič po pol stoletja vlada ni plačala in organizirala prevoza. Prišel je, kdor je hotel in mogel, predvsem tisti, ki so se nadejali reformnih napovedi.

Napočil je trenutek, ko je treba delati, ne vzklikati revolucionarnih gesel, jim je oznanil Raul. Vpiti »domovina ali smrt«, »dol z imperializmom« in tarnati, da je »vsega kriva ameriška blokada« ne pomaga nikomur. Zemlja je tu, treba jo je obdelati, je vzkliknil, skoraj ukazal Fidelov brat Raúl.

V zelo kratkem času je dal režim razdeliti parcele, skupaj 690 tisoč hektarov, dobilo jih je 82 tisoč kmetov. Še 30 tisoč kandidatov za kmete čaka na svojo zemljo. Na novih zasebnih kmetih naj bi poslej slonela skrb za prehrano prebivalstva. Državi z vsem svojim aparatom več kot 20 odstotkov potreb ni uspelo pokriti.

Ni še jasno, kako kani novi predsednik izpeljati svoja nova revolucionarna gesla, ki za kubanske razmere zvenijo pravzaprav hudo kontrarevolucionarno. Če hočejo novi kmeti karkoli pridelati, jim mora kdo zagotoviti traktorje ali vsaj konje, pa tudi stroje. Sistem mora dovoliti zaposlitev kmečkih delavcev in zagotoviti, da bodo ljudje za svoje delo smeli tudi zaslužiti. To je bilo doslej najstrožje prepovedano. Edini sektor, ki na Kubi kolikor toliko deluje, je obrtniški, ta pa je ilegalen, sodi k preganjani črni ekonomiji.