CELOVEC – Tretja obletnica smrti Jörga Haiderja je ponovni povod za medijske pogovore o njegovi zapuščini, ki je iz dneva v dan manj bleščeča in vedno bolj povezana ne samo z moralno oporečnimi, temveč tudi kaznivimi dejanji. Čeprav Lambichl/Ilovje, kjer se je tragično ponesrečil, s kapelico, spomenikom, vedno gorečimi svečami in svežim cvetjem morda daje vtis, da njegov kult osebnosti, ki ga je za časa življenja do podrobnosti izpilil, še živi, se nekateri politiki po malem že odrekajo njegovi dediščini. Muzej v Celovcu, ki so ga odprli leto dni po njegovi smrti, je namesto predvidenih 80.000 obiskalo le nekaj več kot 11.000 ljudi. Preimenovanje mosta Lipitzbach v občini Ruda v Haiderjev most, odkup zemljišča, kjer se je ponesrečil, spomenik povezujočih rok pred krško škofijo, ki namesto ponosa in spoštovanja postaja vse bolj sinonim za »roka roko umije«, ne morejo zasenčiti afer, ki poganjajo kot gobe po dežju.
Preplačani papir
Največja in najodmevnejša je seveda Hypo banka, ki so jo morali zaradi prezadolženosti podržaviti in je še danes sanacijski primer. Toda za časa življenja pokojnega deželnega glavarja je bila to skorajda samopostrežna trgovina, kajti glavni garant je bila dežela sama. Tako si je Haider postavil kar nekaj spomenikov, ki danes bolj ali manj životarijo. To sta na primer poletni oder na Vrbskem jezeru, ki naj bi Celovec spremenil v poletno meko muzikala, ali pa nogometni štadion, ki so ga zgradili za pet tekem takratnega evropskega prvenstva in ki še do danes ni dobil vseh uporabnih dovoljenj, tako da v glavnem sameva. Veliki met Hypo banko spraviti na borzo zaradi škandala s t. i. swap posli sicer ni uspel, zato pa se je našel kupec (Bavarska deželna banka), ki je bil pripravljen financirati še dodatne Haiderjeve želje, povezane z nogometom, kar je pod črto stalo pet milijonov.
VEČ PREBERITE V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Prikrito financiranje in sumljive posle, povezane s Haiderjem













