Tiskane izdaje
Koper - Medtem ko so se v Zagrebu dogovarjali o podpisu memoranduma o sodelovanju med Italijo in Hrvaško, so istrski begunci (ezuli) iz Zveze Istranov, ki jo vodi Massimilano Lacota, že izdali račun, brez katerega bo Hrvaška težko vstopila v Unijo. Gre za zelo podobno zahtevo, kot jo je na začetku devetdesetih let Italija postavila Sloveniji - to pa so nepremičnine ezulov, ki jih ti hočejo dobiti v naravi nazaj. Račun, ki ga izdajajo ezuli, je torej podobno visok, kot so ga izdali Sloveniji.
V tržaškem Il Piccolu je včeraj izšel članek, v katerem navajajo seznam, ki so ga pripravili ezuli in bi ga lahko nemudoma dobili nekdanji lastniki iz občin hrvaške Istre. Na posodobljenem seznamu je 1411 praznih parcel, ki še niso v zasebni lasti, so last hrvaških občin in države.
Seznam, ki so ga istrski ezuli poslali Francu Frattiniju, po svoje razgalja tudi nekatere poteze istrskih občin, ki so v zadnjih dveh letih po hitrem postopku in po nenavadno nizkih cenah prodajale zemljišča hrvaškim državljanom. Med drugim gre za zemljišča na spornem ozemlju ob Dragonji, zaradi česar se ves zaplet okoli meje ob Dragonji še dodatno zapleta. Po poročanju Piccola so ezuli pripravili zelo natančen seznam nepremičnin, ki so ga pomagali izdelati hrvaški strokovnjaki in geodetski studio iz Postojne. Pregledali so na tisoče katastrskih dokumentov. Na koncu je nastal seznam, na katerem je 1411 parcel in hiš. To naj bi bila »konkretna baza« za ponovna pogajanja o izvedbi »propadle« rimske pogodbe iz leta 1983. Zadnja je bila predvidena z osimskimi sporazumi, vendar je Jugoslavija ni izpolnila, zato ezuli trdijo, da gre za propadlo pogodbo. Na seznamu je 487 nepremičnin iz občine Buje, 115 iz Novigrada, 375 iz Grožnjana, 336 iz občine Umag in 98 iz občine Brtonigla. Če bi hoteli doseči spravo, bi bil podpis nove pogodbe edini možen dokaz dobre volje. Istrski ezuli zahtevajo vrnitev nepremičnin v postopkih hrvaške denacionalizacije, saj imajo vloženih več kot tisoč zahtevkov. Gre seveda za zemljišča zgolj z območja hrvaškega dela nekdanje cone B.
Zahteva istrskih ezulov do Hrvaške posredno zadeva tudi Slovenijo, saj so ezuli prepričani, da bi morali obnoviti pogajanja tudi s Slovenijo. Slovenska država je seveda v povsem drugačnem položaju kot Hrvaška. Ko so na začetku devetdesetih let Italijani v podobnem slogu pritisnili na Slovenijo in pogojevali njen vstop v pridruženo članstvo EU, je Peterletova vlada že sklenila oglejski sporazum, po katerem naj bi pripravili podoben seznam slovenskih nepremičnin. Toda Peterletova poteza je naletela na buren odziv slovenske javnosti, zaradi česar je pozneje nastal t. i. španski kompromis. Slovenija je spremenila ustavo in dovolila tujcem, da so že nekaj let pred vstopom Slovenije v EU lahko začeli kupovati nepremičnine pod pogojem, da so najmanj tri leta živeli na območju, kjer so kupovali, in pod pogojem reciprocitete (da so smeli tudi Slovenci v tuji državi kupovati nepremičnine). Poleg tega se je Slovenija s Hrvaško dogovorila, da prevzameta obveznosti nekdanje Jugoslavije in poplačata dolg 110 milijonov dolarjev, ki je izhajal iz rimske pogodbe. Slovenija je prevzela 70 odstotkov plačila vsega dolga in ga do leta 2002 tudi v celoti poplačala na poseben fiduciarni račun v Luksemburgu.
Toda približno 77 milijonov evrov (zdaj znaša z obrestmi ta znesek že skoraj sto milijonv evrov) se italijanska država ni niti dotaknila. Pri tem se je sklicevala, da sporazum ni izpolnjen zato, ker Hrvaška ni izpolnila svojega deleža obveznosti. Ko smo povprašali slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, nam je Aleksander Geržina, vodja sekretariata za odnose z evropskimi državami, dejal, da je Slovenija v celoti izpolnila svojo obveznost iz rimske pogodbe in da Italija do Slovenije nima nobene pravne osnove, po kateri bi lahko še kaj zahtevala.
Iz torkovega Dela
