Ramadan usmrčen, 730.000 Iračanov pa razseljenih

Tikrit/Strasbourg/Moskva/Bagdad - Natanko štiri leta po začetku vojaške operacije pod vodstvom ZDA v Iraku (po iraškem času) je položaj v tej državi še vedno težak. Samo v zadnjem letu je moralo svoje domove zapustiti okoli 730.000 Iračanov, vse manj domačinov pa še verjame, da bo nasilja kmalu konec. Slabe tri mesece po usmrtitvi strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina pa so v noči na torek z obešenjem usmrtili tudi nekdanjega iraškega podpredsednika Taho Jasina Ramadana.

SE: Iraška vlada naj se namesto na pobijanje zločincev, ki so že v zaporu, raje osredotočijo na lovljenje tistih, ki so še na svobodi

Svet Evrope je kot nehumano dejanje, ki krši mednarodno pravo, obsodil usmrtitev nekdanjega iraškega podpredsednika Tahe Jasina Ramadana, obsojenega zaradi sodelovanja pri pokolu 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982. Usmrtitev Ramadana, ki so ga medtem že pokopali v Tikritu, je obsodila tudi Rusija.

"Poboji s strani države ne spodkopavajo le verodostojnosti in mednarodnega ugleda iraške vlade, temveč tudi perspektivo mirne in pravične prihodnosti za iraško ljudstvo," je dejal generalni sekretar SE Terry Davis. Iraški voditelji naj se namesto na pobijanje zločincev, ki so že v zaporu, raje osredotočijo na lovljenje tistih, ki so še na svobodi, je še menil Davis.

Rusija: Obračunavanje ne prispevajo k narodni spravi

Rusija pa je posvarila, da dejanja, ki so videti kot obračunavanje, ne prispevajo k narodni spravi. Iračani bi si morali namesto tega raje prizadevati za razumevanje in narodno spravo, je menil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je še dejal, Ramadanova usmrtitev ne prispeva k prizadevanjem za normalizacijo položaja v Iraku.

Dosmrtno zaporno kazen spremenili v smrtno

Skoraj 70-letni Ramadan je bil novembra lani zaradi sodelovanja pri pokolu 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982 najprej obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi prisilnih deportacij in mučenja. Kasneje je prizivno sodišče odločilo, da je kazen preblaga in ga je obsodilo na smrt.

Ramadana, ki je že četrti usmrčeni visoki predstavnik nekdanjega iraškega režima, so na njegovo željo pokopali in v dogovoru z Huseinovimi sorodniki pokopali zraven nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina v kraju Aduša pri Tikritu, kjer sta pokopana tudi Huseinov polbrat Barzan al Tikriti in nekdanji predsednik iraškega revolucionarnega sodišča Avad al Bandar. Vsi štirje so bili obsojeni na smrt zaradi pokola šiitov v vasi Dudžail. V tem primeru so bili sicer še trije člani režima Sadama Huseina obsojeni na 15 let zapora, en pa je bil oproščen.

Pred usmrtitvijo deloval preplašeno

Ramadana so usmrtili ob 3.05 po iraškem času (ob 1.05 po srednjeevropskem) v zaporu iraške vojaške baze na severu Bagdada, ki je bila v času vladavine Sadama Huseina sedež vojaške obveščevalne službe. Ramadan je bil sicer v rokah ameriške vojske, vsega uro pred usmrtitvijo pa so ga predali v roke Iračanom.

Pred usmrtitvijo so mu prebrali smrtno obsodbo in odločitev premiera Nurija al Malikija, ki sicer ni bil prisoten, da se obsodba izvrši. Kot je povedal al Malikijev svetovalec, Basam al Hasani, je Ramadan deloval preplašeno, sicer pa je usmrtitev potekala brez zapletov. Kot je pojasnil, so se tokrat izognili neprijetnostim, do kakršnih je prišlo ob usmrtitvi Barzana al Tikritija, ki je bil med obešenjem zaradi neustrezne vrvi obglavljen. Ramadana so zato pred usmrtitvijo stehtali in zagotovili ustrezno vrv, je pojasnil Hasani in zatrdil, da tokrat ni bilo nobenih kršitev.

Ob usmrtitvi Sadama Huseina je namreč veliko razburjenja povzročil posnetek, napravljen z mobilnim telefonom in objavljen na internetu, na katerem je eden od stražarjev žalil Sadama Huseina. To je sicer razveselilo iraške šiite, ki so trpeli pod njegovo vladavino, a povzročilo veliko nezadovoljstva v mednarodni skupnosti, saj je sporni videoposnetek spodkopaval legitimnost izvršitve celotnega procesa proti Sadamu Huseinu.

Ramadan slovel kot „mož za grobosti“

Pred posebnim sodiščem v Bagdadu zaradi zločinov Huseinovega režima sicer poteka še drugi proces, na katerem se mora zaradi genocida nad Kurdi po usmrtitvi Huseina zagovarjati še šest obtoženih. Med tako imenovano operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka, je po različnih ocenah umrlo od 50.000 do 180.000 ljudi. Med glavnimi obtoženimi v tem procesu, ki ga bo verjetno prav tako doletela smrtna kazen, je Ali Hasan al Madžid oziroma "kemični Ali", ki naj bi ukazal uporabo kemičnega orožja proti Kurdom med omenjeno operacijo.

Ramadan je bil v času Huseinovega režima znan kot "mož za grobosti", arabski politiki, ki so si upali kritizirati Huseinov režim, pa so ga označevali kot "nesposobneža in lakaja Američanom".

Ramadan, ki je v začetku delal kot bančni uslužbenec, je leta 1986 sodeloval v državnem udaru, s katerim se je stranka Baas zavihtela na oblast. Huseinu je ostal zvest do konca, čeprav se z diktatorjem ni vedno v vsem strinjal. Tako kot Husein je tudi sam izhajal iz preproste družine. Leta 1938, leto kasneje kot Husein, se je rodil v kmečki družini v Mosulu.

V zadnjem letu domove zapustilo 730.000 Iračanov, vsak mesec jih svoj dom zapusti 50.000

Od začetka leta 2006 je zaradi nasilja svoje domove zapustilo 730.000 Iračanov, medtem ko je priti do pomoči in varnosti v sosednjih državah čedalje težje, so v torek opozorili v uradu visokega komisarja ZN za begunce (Unhcr). Številnim beguncem, ki so pobegnili na drug konec Iraka, zmanjkuje sredstev, gostiteljske skupnosti pa čedalje težje sprejemajo vedno večje število beguncev, je povedal tiskovni predstavnik Unhcr Ron Redmond.

Unhcr tako ocenjuje, da zaradi nasilja vsak mesec svoj dom zapusti do 50.000 Iračanov. Kake štiri milijone Iračanov je odvisnih od pomoči v hrani, medtem ko znaša delež podhranjenih otrok zaskrbljujočih 23 odstotkov. V sosednjih državah zdaj prebiva okoli dva milijona Iračanov, še skoraj toliko pa jih je razseljenih znotraj domače države.

Iračani pesimistični glede svoje prihodnosti

Natanko štiri leta po invaziji na Irak, ki je potekala pod vodstvom ZDA, tako nasilju in varnostnim zagatam v tej nemirni državi še vedno ni videti konca. Iračani so glede svoje prihodnosti vse bolj pesimistični, medtem ko je ameriški predsednik George Bush v ponedeljek znova poudaril, da ameriške sile Iraka še ne smejo zapustiti ter ocenil, da bodo najnovejše varnostne operacije v Iraku rezultate prinesle šele čez več mesecev.

Dejstvo, da so Iračani vse bolj pesimistični glede svoje prihodnosti, se sicer odraža tudi v vse manjšem zaupanju v vodenje države in demokracijo, ljudje pa za nastali položaj krivijo tako domačo oblast kot koalicijske sile.

Vojna doslej stala več kot 500 milijard dolarjev, umrlo pa je najmanj 3200 ameriških vojakov in več deset tisoč Iračanov

Invazija na Irak se je pod ameriškim vodstvom začela natanko pred štirimi leti po iraškem času, po hitri vojaški zmagi pa se je prelevila v podaljšano stabilizacijo razmer. Koalicija voljnih, s katero so si ZDA zagotovile delno legitimnost za napad na Irak brez izrecne podpore Varnostnega sveta ZN, se vse bolj krči, tako kot tudi potrpežljivost Američanov, ki so novembra lani v kongresu zagotovili večino demokratom.

Vojna v Iraku je doslej stala več kot 500 milijard dolarjev, življenje pa je izgubilo najmanj 3200 ameriških vojakov in več deset tisoč Iračanov. Prav toliko ameriških vojakov je bilo ranjenih.