Razdvojena Makedonija

Beograd – Čeprav makedonski mediji napovedujejo, da bi spor, ki ga je zanetil predlog zakona o ureditvi posebnih pravic veteranov, lahko vodil v razpad vlade, je malo verjetno, da bodo v Makedoniji šele po dobrem letu spet nove volitve.

Kljub temu spor povzroča nepredvidljive napetosti. Predlog zakona o ureditvi posebnih pravic veteranov, ki so ga pripravili poslanci stranke VMRO-DPMNE premiera Nikole Gruevskega, obravnava komisija za delo in socialno varnost, ki bo odločila, ali ga bo posredovala v parlamentarno proceduro ali ne. Glede na razmerje sil v komisiji bo  parlament najbrž dobil predlog na mizo že prihodnji teden. Ko bo zakon v prvem branju, bodo albanske stranke vložile številne amandmaje, da bi tako preprečile hitri sprejem zakona.

Po navedbah makedonskih medijev se je makedonska vlada znašla v krizi, ker je albanska stranka Demokratska unija za integracijo (DUI) Abdulakima Ademija, ki je del vladajoče koalicije, zagrozila z izstopom. Po mnenju DUI, ki jo sestavljajo tudi nekdanji pripadniki razpuščene Albanske ljudske armade (Ane), je VMRO-DPMNE z zakonskim predlogom grobo prekršila koalicijsko pogodbo. V njej so koalicijski partnerji jasno določili, da vprašanja več kot deset let starega oboroženega konflikta, ki se je leta 2001 končal z ohridskim mirovnim sporazumom, v mandatu sedanje vlade ne bodo odpirali.

Generalni sekretar DUI Abdulah Ademi je najprej zagrozil, da bo njegova stranka zapustila vladno koalicijo, če bo zakon v parlamentu sprejet ob podpori opozicije. Predsednik DUI in nekdanji poveljnik Ane Ali Ahmeti se do zakonskega predloga ni izrecno opredelil, temveč je le poudaril, da bo treba znova vzeti pod drobnogled koalicijsko pogodbo. Ko se je predlog zakona znašel na dnevnem redu komisije za delo in socialno varnost, ni manjkalo čustvenih razprav, vendar Ademi ni več grozil z izstopom iz vlade, Ahmeti pa je le opozoril, da bo DUI naredila vse, kar je v njeni moči, da bo preprečila sprejetje zakona.

Zakon naj bi urejal posebne pravice tistih vojakov in policistov, ki so leta 2001 sodelovali v več mesecev trajajočih spopadih z uporniško armado Ana. Predlog že imenujejo braniteljski zakon, podpirajo ga vse makedonske stranke, proti pa so vse albanske stranke, ker zakon ne vključuje nekdanjih pripadnikov Ane. Poznavalci so prepričani, da bo DUI bojkotirala sprejetje zakona z vlaganjem neskončnega števila amandmajev, ki bodo zahtevali večmesečno razpravo. Po njihovem mnenju stranke vladajoče koalicije, vključno z DUI in VMRO-DPMNE, s čustvenimi razpravami pridobivajo politične točke pred lokalnimi volitvami, ki bodo marca prihodnje leto.

Da izredne volitve nikomur ne ustrezajo, je pokazal minuli vrh Nata v Chicagu, ko sta se makedonska oblast in opozicija medsebojno obtoževali, ker je Makedonija ostala pred vrati zavezništva. Čeprav je Chicago pokazal, da vlada Gruevskega ne bo privedla Makedonije v Nato, prednostna cilja Albancev pa sta članstvo v Natu in evropske povezave, DUI ni storila ničesar. Ne glede na nezadovoljstvo številnih Albancev z njenim ravnanjem.

Vlada še ne bo padla tudi po zaslugi opozicije, kajti Socialdemokratska zveza Makedonije (SDSM) nekdanjega makedonskega predsednika Branka Crvenkovskega se zaveda, da tudi združena opozicija nima dovolj moči, da bi sestavila novo parlamentarno večino. Crvenkovski je tako izjavil, da bo opozicija počakala na redne volitve, ki bodo čez dve leti in pol, ko bo makedonski narod kaznoval vladajočo koalicijo za vse njene neuspehe. Če bi se že zdaj zgodile izredne volitve, bi oblast lahko poskušala pridobiti še en mandat, ker ima še vedno solidno javno podporo.

Čeprav tudi Makedonijo pestijo čedalje hujši gospodarski problemi, se vladi ne majejo tla pod nogami zaradi sporov, ki jih je zanetil predlog zakona o ureditvi posebnih pravic veteranov, ali pa obrambni minister Fatmir Besimi, ki se je za dan državnosti poklonil tako makedonskim kot tudi albanskim žrtvam oboroženega spopada. Vladajoča koalicija je za zdaj stabilna, vlada pa si očitno ne razbija glave s tem, da spori prepleteni z nacionalizmom poglabljajo mednacionalno napetost v državi, ki s primerno spodbudo od zunaj lahko povzroči nepredvidljive posledice.