Tiskane izdaje
Washington - Nestrankarska kongresna raziskovalna služba je v ponedeljek v Washingtonu objavila študijo, ki ugotavlja, da davčne olajšave za bogate ne prinesejo hitrejše gospodarske rasti. Študijo bodo za potrebe volilne kampanje po poročanju Slovenske tiskovne agencije s pridom izkoristili demokrati.
Raziskava ugotavlja, da v zadnjih 65 letih ni bilo opaziti, da bi davčne olajšave za ljudi z najvišjimi dohodki vplivale na varčevanje, investicije ali rast produktivnosti. Celo nasprotno, višji davki za bogate statistično pomenijo večjo rast.
Raziskava voda na mlin demokratski stranki
Vprašanje davčnih stopenj je ena od bistvenih razlik med političnima filozofijama ameriških demokratov in republikancev.
Predsednik ZDA Barack Obama želi po poročanju STA pospešiti rast in znižati proračunski primanjkljaj z večjo obdavčitvijo premožnejših, to je ljudi z dohodki nad 200.000 dolarjev letno. Republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney pa obljublja znižanje davčnih stopenj za premožne v prepričanju, da bo to pospešilo gospodarsko rast.
Kongresna raziskovalna služba je primerjala podatke od leta 1945, ko je bila davčna stopnja na dohodek za najvišji razred več kot 90-odstotna, pa vse do danes. Stopnja za najbogatejše je v 60. letih prejšnjega stoletja padla na 70 odstotkov, leta 1986 pa na 28 odstotkov. Po poročanju STA trenutno znaša 35 odstotkov.
Davčna stopnja za dobiček od kapitala je bila v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja 25-odstotna, v 70. letih je zrasla na 35 odstotkov, danes pa je le 15-odstotna.
Učinek nižjih davkov očiten predvsem pri povečevanju razlik v družbi
Študija pravi, da je imelo znižanje davčnih stopenj zanemarljiv učinek na stopnjo varčevanja. Povezava med investicijami in stopnjami davka na dobiček iz kapitala pa je »statistično nepomembna«. Nižji davek na dohodek ima rahlo pozitiven učinek na produktivnost, nižji davek na dobiček iz kapitala pa ima rahlo negativen učinek na produktivnost, vendar je oboje statistično zanemarljivo.
Kar pa statistično ni zanemarljivo, je učinek nižjih davkov na povečevanje razlik v družbi. Pri tem ne gre za odstotek najbogatejših, ampak zgolj za 0,1 odstotka.
V 50., 60. in 70 letih prejšnjega stoletja so imeli najbogatejši v rokah štiri odstotke vsega dohodka v ZDA. V novem tisočletju je ta delež zrasel na 12 odstotkov.
Od 50. let pa do danes se je stopnja davka, ki ga je plačalo 0,1 odstotka najpremožnejših, znižala s povprečnih 40 na manj kot 25 odstotkov.
Pri ekonomiji gre več kot le za davek
Študija sicer tudi ne kaže, da višanje davkov za bogate pomeni hitrejšo gospodarsko rast, kaže pa, da gre pri ekonomiji za več kot le za davke, katerih nižanje ne pomeni nujno hitrejše gospodarske rasti.
Kaže tudi, da ima nižanje davkov za najpremožnejše opazno posledico, to je več denarja na njihovih računih, ki pa ga ne porabijo nujno za nova delovna mesta.
