Razkolniki iz Kijeva

Ljubljana - »Danes je dan dokončne osamosvojitve od Rusije,« je izjavil ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ko je včeraj na sinodi doslej heretičnih ukrajinskih pravoslavnih duhovnikov razglasil ustanovitev samostojne ukrajinske cerkve.

V Ukrajini so doslej imeli tri pravoslavne cerkve. Edina, ki je bila »kanonična« oziroma priznana v občestvu štirinajstih enakopravnih uradnih pravoslavnih cerkva, je bila pod okriljem moskovskega patriarhata vse od leta 1686, ko je oblast nad njo svojim ruskim pravoslavnim bratom predal »prvi med enakimi«, ekumenski oziroma konstantinopolski patriarh. A v pravoslavnem svetu nikoli niso prišli do ločitve cerkve od države, kar je dokazal tudi Porošenkov sobotni nastop, zato so se v ukrajinskih osamosvojitvenih procesih pojavile tudi nove nacionalne cerkve, a so doslej veljale za heretične. Ena, ki zdaj nima ravno veliko privržencev, je nastala že po februarski revoluciji leta 1917, in je bila v obdobju Sovjetske zveze prepovedana. Druga, ki ima po javnomnenjskih raziskavah več privržencev kot tista pod okriljem Moskve, pa je bila ustanovljena šele po razpadu Sovjetske zveze in rojstvu samostojne Ukrajine.

Na sinodo so prišli večinoma le delegati obeh »heretičnih« cerkva, a med udeleženci so bili tudi nekateri neposlušni duhovniki »proruske« cerkve, ki se niso pokorili svojim gospodarjem v Moskvi. Ti so že vnaprej povedali, da sobotni shod »heretikov« v Kijevu nima nikakršne legitimnosti. »Nobenega cerkvenega, verskega ali evangelijskega pomena nima, zato tudi ne bo nobenih kanoničnih posledic,« je izjavil tiskovni predstavnik ruske pravoslavne cerkve Vladimir Legojda.



Njegov šef patriarh Kiril pa je poslal svetovnim voditeljem, Združenim narodom in katoliškemu kolegu papežu Frančišku odprto pismo, v katerem je opozoril na pritiske ukrajinskih oblasti in preganjanje duhovnikov, ki ostajajo zvesti moskovskemu patriarhatu in nasprotujejo državotvornemu religioznemu projektu ukrajinskega predsednika. V zadnjem času se je namreč zvrstilo kar nekaj napadov skrajno desničarskih ukrajinskih domoljubov na »proruske« cerkve, duhovnike in verujoče, na njih pa se je spravila tudi naslednica ukrajinske KGB, ki je zaradi suma, da hočejo podžigati medversko sovraštvo, opravila kar nekaj hišnih preiskav pri visoki duhovščini. V moskovskem patriarhatu se bojijo tudi, da bodo oblasti v Kijevu nacionalizirale njihovo premoženje.

Razkol v pravoslavnem občestvu

A to ni le verski spor med državama, ki sta se v zadnjih štirih letih znašli na robu oboroženega spopada. Zaradi odločitve Konstantinopla, da bo priznal samostojno ukrajinsko cerkev, je Moskva že pretrgala vse stike s »prvimi med enakimi«, celotnemu pravoslavnemu občestvu pa grozi razkol, ki bo po mnenju nekaterih komentatorjev večji kot tisti, ki je leta 1054 razdelil krščansko cerkev na »vzhodno« in »zahodno«.

V Kijevu napovedujejo, da bodo v Konstantinoplu neodvisnost ukrajinske cerkve uradno priznali šestega januarja na predvečer pravoslavnega božiča. A v nekaterih medijih so opozorili, da tako imenovana neodvisnost (od Moskve) še ne pomeni tudi avtokefalnosti, nekateri »proruski« komentatorji pa so sarkastično ugotavljali, da bodo v Kijevu zgolj zamenjali gospodarja: namesto moskovskega jih bo poslej vodil konstantinopelski patriarh. Kot enega od dokazov za te trditve so navajali dejstvo, da vodja novoustanovljene ukrajinske cerkve ni postal najvišji med pravoslavnimi duhovniki – patriarh Filaret, temveč po rangu nižji metropolit, 39-letni Epifanij.