Razkošje za najvišje hrvaške moralne in sodne avtoritete

Od državljanov in njihovih težav, ki jih je prinesla gospodarska kriza, ni odtujena le hrvaška vlada, temveč so stik z realnostjo izgubili tudi tisti, od katerih bi, glede na njihovo vlogo v družbi, to najmanj pričakovali.

Objavljeno
27. februar 2011 19.39
Rok Kajzer, Zagreb
Rok Kajzer, Zagreb
Zagreb - Tako sta se v zadnjih dneh razkrila dva škandala, povezana z ustavnim sodiščem in tukajšnjo Katoliško cerkvijo. Po tem, ko so se sredi krize odločili za popolno prenovo zgradbe sodišča, vredne več milijonov evrov, so ustavni sodniki zdaj objavili še javni razpis, s katerem iščejo 685.000 evrov vredno luksuzno pohištvo.

Tudi če bi še nekako razumeli, da sodniki potrebujejo nove pisalne mize ali stole, razpis razkriva škandalozno početje najvišje sodne instance v državi. Razpis je namreč zelo natančen in do milimetra določa mere pohištva. Da ponudniki ne bi imeli preveč težav, so razpisu priložili fotografije proizvajalcev luksuznega pohištva Giorgettija, Lasa in Morelato Styla, ki mu mora biti naročeno pohištvo vsaj enakovredno. Ne le da je že sama nabava dragega pohištva v času krize škandal; tako natančni podatki o tem, kar sodniki želijo, izločajo vse domače ponudnike, zato se zdi razpis le formalnost, nakup pa vnaprej dogovorjen.

Ustavno sodišče med drugim zahteva »vitrino s trojnimi vrati v spodnjem delu in petimi v zgornjem delu iz kaljenega sanitarnega stekla ter s tremi izvlečnimi policami in notranjimi steklenimi policami v srednjem delu, s kovinskimi ročkami, telo omare pa mora biti temna češnja«. V tukajšnjih medijih so kmalu ugotovili, da takšna vitrina stane 10.000 evrov. Iz ustavnega sodišča so takšne zapise označili za zlonamerne in pojasnjevali, da bodo le trije kosi pohištva iz ebenovine, in to za protokolarne prostore.

»Estetski« oniks za pročelje

Ustavni sodniki pa niso edini, ki v času krize davkoplačevalski denar porabljajo za dragocene materiale. Drugi škandal je povezan z gradnjo stavbe Hrvaške škofovske konference. Poleg zelo drage notranje opreme in tehnike (denimo kromiranih panoramskih dvigal z neprebojnim steklom) bodo pročelje zgradbe obložili s poldragim kamnom oniksom, ki bo imel predvsem estetski pomen. Za kvadratni meter bodo odšteli 2000 evrov, so izračunali v Nacionalu, skupaj torej 1,2 milijona evrov. »To je nacionalna sramota in neobčutljivost za socialna vprašanja. To je denar iz proračuna, ki se trga od ust državljanov. Oni pa ta denar porabljajo za spomenike ljudske norosti,« je za Index dejal don Vinko Grubišić, kritik cerkvenega početja.

Takšna razsipnost s seboj nujno prinese vprašanje, koliko denarja država namenja Cerkvi. Hrvaški mediji poročajo, da bo cerkev od države letos dobila 37 milijonov evrov. Do leta 2013 se bo ta znesek povišal na 39 milijonov evrov, v te zneske pa niso všteti projekti, ki jih sofinancirajo država ali lokalne skupnosti. Podatkov, kako Cerkev uporablja denar davkoplačevalcev, nima nihče. Ob navajanju podatkov, koliko denarja bodo vložili v gradnjo, ni manjkalo niti opozorilo, da ta grobo odstopa od projekta enega najbolj znanih hrvaških arhitektov Nenada Fabijanića.