Razmere v Slonokoščeni obali se zaostrujejo

Abidžan - Premirje med vladnimi silami, ki nadzorujejo južne predele, in nekdanjimi uporniki na severu je bilo pred dnevi po šestih letih miru prvič kršeno. Sicer manjši spopadi med privrženci volilnega zmagovalca Alassana Ouattara in vladnimi silami, ki stojijo za poraženim predsednikom Laurentom Gbagbojem, so dokončno obudili spomine na državljansko vojno; več desettisočim, ki jim je doslej uspelo zbežati v sosednjo Liberijo, bodo v prihodnjih dneh in tednih po napovedih opazovalcev sledili še drugi.

V Abidžanu, gospodarskem središču in največjem pristanišču Slonokoščene obale, je po pripovedih prič vsak dan slišati streljanje. Abobo, severni predel mesta, kjer je po poročanju agencij najbolj napeto, zapušča vse več ljudi. Močne eksplozije, ki so v sredo odjeknile tudi v drugih delih Abidžana, so po pričevanjih očividcev spremljali novi spopadi med privrženci nasprotnih strani. Pripadniki vladnih sil, ki kot civilisti ponekod vdirajo v domove in zasebne prostore, za seboj največkrat pustijo razdejanje in nemir. Razmere, kakor jih opisujejo prebivalci, čedalje bolj spominjajo na vojno: gospodarstvo je v kolapsu, na cestah ležijo trupla. »Videla sem jih toliko, da jih ni bilo mogoče prešteti; povsod so bila. Toliko je bilo ranjenih,« pove v izjavi za BBC Cecille Ougoun, ki se ji je skupaj z otroki pred časom uspelo prebiti iz mesta na zahod, v Liberijo.

Begunska taborišča v sosednji državi, nekaj ur oddaljena od meje, so samo v zadnjih dneh sprejela okoli 30.000 prebežnikov; po podatkih oblasti in uslužbencev humanitarnih organizacij jih je v Liberiji od novembrskih volitev našlo zatočišče že kakih 70.000. Kljub eksodusu političnih migrantov mnogi Slonokoščene obale zaradi naraščanja nasilja ne morejo več zapustiti. Visoki komisariat OZN za begunce (UNHCR) je izrazil zaskrbljenost zaradi krepitve nasilja, pri tem pa ponovil navedbe nekaterih prič, predvsem o dogajanju v čedalje bolj nestabilnem Abidžanu. Privrženci predsednika Gbagboja, med katerimi je veliko mladih, od začetka tedna blokirajo premike pripadnikov misije OZN v državi. Napadu na skupino uslužbencev svetovne organizacije, ki so preiskovali za zdaj nepotrjene trditve o uvozu več vojaških helikopterjev iz Belorusije, je v ponedeljek sledila ugrabitev dveh pripadnikov osebja OZN, ki pa sta bila potem kmalu izpuščena.

»Poskušamo zbrati čim več podatkov, a nam to za zdaj ne uspeva,« je včeraj v obrazložitvi prvega incidenta za Reuters izjavil predstavnik misije OZN v državi Hamadoun Toure. Preiskava domnevnih korespondenc med Gbagbojevo vlado in Belorusijo bi lahko odkrila morebitno kršenje embarga na uvoz orožja, ki je v Slonokoščeni obali v veljavi že od leta 2004. Generalni sekretar OZN Ban Ki Mun je obtožbo, kakor je pojasnil med nedavnim obiskom v Washingtonu, podal na podlagi »verodostojnih informacij o sodelovanju ene strani z drugo. Po poročanju Guardiana sta sekretarjeve navedbe medtem že obe zanikali.

Poleg domnevnega kopičenja orožja potrjujejo priprave na odkrit spopad med severom in jugom države odhodi liberijskih plačancev v Slonokoščeno obalo. Podatkov o tem, koliko se jih je v zadnjih mesecih pridružilo bodisi vladnim silam bodisi nekdanjim upornikom, ni. Splošno prepričanje je, da se slednji pomikajo vzdolž meje čedalje bolj proti jugu, zato narašča verjetnost nastanka širšega in toliko bolj krvavega konflikta. Primere novačenja liberijskih državljanov so v zadnjih tednih med drugim odkrili pri nevladni organizaciji Human Rights Watch (HRW), kjer obe strani pozivajo k treznemu ravnanju. »Slonokoščena obala je vse to že doživela. Oba, Gbagbo in Ouattara, morata svojim silam izdati jasna navodila, naj civiliste in zapornike obvarujejo pred nasiljem,« poudari Daniel Bekele z afriške HRW.
Prekinitvi dotoka elektrike v severne dele države, ki jo je ukazal Gbagbo, je sledila še blokada frekvenc tujih radijskih postaj.
Mnogi časopisi, zaradi groženj vladnih sil, od četrtka ne izhajajo več.