Morales je novembra zapustil Bolivijo, ko je opozicija organizirala množične proteste zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti. Tedaj se je veliko pozornosti namenilo vprašanju, ali se je v Boliviji zgodil državni udar. Čeprav so se mnogi strinjali, da se je Morales, vodja stranke Gibanje k socializmu (Mas), predolgo oklepal oblasti – po spremembah zakonodaje si je oktobra lani sodeč po rezultatih volitev zagotovil četrti mandat –, je samoimenovanje začasne predsednice Jeanine Áñez povzročilo nemalo začudenja. Medtem ko je bolivijski vojaški vrh menda za Moralesovo prijetje razpisal denarno nagrado, je nekdanja podpredsednica senata Áñezova vodenje države prevzela 10. novembra lani v odsotnosti podpredsednika države Álvara Garcíe Linere, predsednikov senata in kongresa ter poslancev stranke Mas.
Preberite še: Raznoliki protesti, ena zahteva: boljše življenje
Po odhodu Moralesa se je veliko pozornosti namenilo vprašanju, ali se je v Boliviji zgodil državni udar.
Čeprav je nekdanja televizijska napovedovalka in konservativna senatorka ob prevzemu oblasti napovedovala »demokratično transformacijo«, je bilo njeno samoimenovanje za začasno predsednico vse prej kot spravljivo. Političarka je v predsedniško palačo vkorakala z (nekdanjim) zaveznikom, skrajnim desničarjem in poslovnežem Luisom Fernandom Camachom in naznanila, da bo v plurinacionalno Bolivijo, ki je od sprememb ustave leta 2009 sekularna država, »vrnila Biblijo«. To, da je pozabila na staroselska vodila, ki jih je v svojih mandatih poudarjal Morales, je vznejevoljilo številne staroselce, ki predstavljajo več kot polovico prebivalstva, navaja AP. Odločitve aktualne voditeljice pa niso sprožile nezadovoljstva le v Boliviji. Zaradi obtožb, da mehiško in špansko predstavništvo v La Pazu pomagata Moralesovemu pomočniku pri pobegu iz države, je sledilo medsebojno izključevanje diplomatov in vodij diplomatskih misij iz Bolivije, Mehike in Španije.
Nepričakovana kandidatura
Če je pred meseci kazalo, da sta začasna vodja Bolivije Áñezova in Camacho zaveznika v nasprotovanju Moralesu in stranki Mas, se je razsežnost razprtij med konservativnima politikoma pokazala pred dnevi, ko je Jeanine Áñez sporočila, da se bo na volitvah 3. maja potegovala za predsedniško funkcijo. Napoved kandidature je bila neskladna s prvotnimi načrti in je vznejevoljila nekatere ministre. Spomnimo, na funkciji začasne predsednice naj bi Áñezova namreč ostala le do ponovnih predsedniških volitev. Še preden je pred dobrim tednom dni vse svoje ministre pozvala k odstopu, da bi si v predvolilnem času zagotovila zvesto ekipo, je dosedanja ministrica za komunikacije Roxana Lizárraga sama ponudila odstop, saj da predsedniška kandidatura začasne voditeljice Bolivije pomeni »izdajo demokracije«, poroča argentinski Infobae. Začasna voditeljica Áñezova se sooča tudi z očitki, da bo zaradi volilne kampanje zapostavila vodenje države.
Poleg Jeanine Áñez, prepričane, da opozicijski voditelji niso zmožni »združevanja« volivcev, se bodo za glasove Moralesovih nasprotnikov pomerili še trije konservativni politiki – po pisanju El Paísa »goreči katoličan« Camacho iz Santa Cruza na vzhodu Bolivije, ki velja za središče opozicije Moralesovi stranki Mas; evangeličan, oster nasprotnik pravic istospolnih Chi Hyun Chung, ter socialdemokrat Carlos Mesa, ki je Bolivijo vodil med letoma 2003 in 2005 in se je na oktobrskih predsedniških volitvah uvrstil na drugo mesto. Potem ko so poslanci z zakonodajnimi spremembami konec lanskega novembra onemogočili ponovno kandidaturo predsednikom, ki se jim ob volitvah izteče drugi zaporedni mandat, bo Moralesovo stranko Mas zastopal nekdanji minister za gospodarstvo Luis Arce Catacora. Stranki Mas po navedbah tujih medijev kaže najbolje, trenutno jo podpira več kot tretjina volivcev.