Razsodbe bodo znane v začetku jeseni

Katalonske sanje o samostojni republiki so jeseni 2017 politično neslavno spodletele in pognale nekatere independentistične voditelje v eksil – z nekdanjim predsednikom Carlesom Puigdemontom na čelu –, druge pa v pripor in pred sodišče, med njimi tudi nekdanjega podpredsednika Oriola Junquerasa. Po štirih mesecih, 52 narokih in 422 zaslišanjih prič se je na vrhovnem sodišču v Madridu končalo sojenje priprti dvanajsterici – začelo se je sredi februarja in s sklepnimi zagovori končalo včeraj  – razsodbo je pričakovati v začetku jeseni. Tožilstvo zahteva, da morajo deset obtoženih politikov in dva civilnodružbena aktivista (Jordi Sánchez in Jordi Cuixart) odsedeti tudi do 25 let zaporne kazni; saj da je bilo njihovo početje državni udar.
 

Kaj je predmet sodne obravnave?

Proces zaobjema mesece priprav nekdanje independentistične katalonske oblasti, ki so vodile v prepovedan referendum 1. oktobra 2017, in še prelomne tedne za tem, ko je uradna Barcelona razglasila neodvisno republiko Katalonijo, ni pa dosegla mednarodnega priznanja. (Kot je znano, to ni bilo mogoče, saj ni odposlala prošenj za priznanje.) Španska vlada je pod taktirko nekdanjega premiera Mariana Rajoya zaradi tega razpustila regionalni parlament oziroma je z aktivacijo 155. člena ustave vse pristojnosti uradne Barcelone prenesla v Madrid.
 

Kaj grozi obtožencem, ki so za privržence simbol demokratičnega zavzemanja za pravico do samoodločbe?

Po mnenju sodišča so obtoženci v priporu več kot poldrugo leto – zaradi begosumnosti, kar se priprtim zdi nepošteno, španske sodne oblasti pa v svarilo kažejo s prstom na Puigdemonta in kolege, ki so prebegnili čez mejo, da bi se izognili roki pravice. Junquerasu, ki ga bremenijo uporništvo in zlorabe javnega denarja, grozi do 25 let zapora, medtem ko bodo Cuixart, Sánchez in nekdanja predsednica parlamenta Carme Forcadell morda sedeli do 17 let. Obramba pravi, češ, če že morajo biti obsojeni, naj jih kaznujejo zaradi neposlušnosti, kar bi pomenilo izplačilo globe in prepoved opravljanja javne službe.
 

Kaj meni o sojenju katalonska oblast?

Predsednik Quim Torra je sojenje dvanajstim zapornikom, ki so večinoma po zaporih skoraj dve leti, označil za »nepošteno«, saj da pri delu tožilstva in obrambe ni bilo prepotrebne uravnoteženosti. Razsodba, ki jo je pričakovati v začetku jeseni, bo jasno »sporočilo več kot dvema milijonoma Kataloncem, ki so imeli pogum, odgovornost in dobrohotnost, da so se 1. oktobra 2017 udeležili referenduma«. Ta je bil za Torro, ki vztraja, da je republiko treba udejanjiti, »najpomembnejše dejanje državljanske nepokorščine v Evropi«.



 

Kaj je pričakovati, če bodo nekdanji katalonski voditelji obsojeni?

Po besedah katalonskega podpredsednika Pereja Aragonèsa se bodo za pravico borili na evropskih instancah. Ni nepomembno, da je konec maja evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zavrnilo primer, ki ga je postavilo pred sodnike 76 katalonskih independentističnih politikov, v povezavi s spodletelo osamosvojitvijo leta 2017 sklicujoč se na »kršitev svobode izražanja in zbiranja«. Sodišče v Strasbourgu je zatrdilo, da je špansko ustavno sodišče suspendiralo plenarno zasedanje katalonskega parlamenta 9. oktobra 2017 z »legitimnimi cilji«, kot so »ohranjanje javne varnosti, zaščita javnega reda ter varovanje pravic in svoboščin drugih«. Na tem zasedanju je nekdanji predsednik Carles Puigdemont nameraval enostransko razglasiti samostojnost. ESČP je že marca zavrnil primer nekdanje predsednice katalonskega parlamenta Carme Forcadell, ki ji prav tako sodijo na španskem vrhovnem sodišču. Na evropsko sodno instanco se je obrnila, ker je od lanskega februarja v priporu.
 

Kakšna je bila obramba?

Odvetniki obtoženih so vztrajali pri miroljubnih protestih v Kataloniji, saj da sta bili – 1. oktobra 2017 – nasilni samo španska policija in civilna garda, pa tudi pri kontradiktornosti, celo »blefiranju« independentističnih voditeljev, ki da se po simbolni razglasitvi neodvisnosti 27. oktobra 2017 niso oklepali oblasti niti niso v praksi storili ničesar za to, da bi uresničili, kar so napovedali v teoriji. Tudi proti aktivaciji 155. člena se niso postavili.
 

Kako kaže nekdanjemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za evroposlanca?

Španski pravobranilec je zatrdil, da bi priprti Junqueras lahko opravljal to evropsko službo, a mora povedati svoje še sodišče. Nekdanji podpredsednik je med sklepnim zagovorom pred sodniki poudaril, kako pomemben je politični dialog. »Čas je, da se katalonsko vprašanje vrne v politično sfero dialoga in pogajanj, ki je nikoli ne bi smelo zapustiti.«
 

Kaj pravijo najbolj gorečni zagovorniki katalonskega vprašanja?

Včeraj zvečer so preplavili številne trge in ulice. Povezali so se na poziv civilnodružbenih organizacij ANC in Òmnium Cultural ter independentističnih strank, kot so JxCat, ERC in CUP. Vodil jih je slogan Svoboda – samoodločba je pravica.