Tiskane izdaje
Na današnji obravnavi ni ni bilo četrte obtožene, nekdaj najbolj vplivne ženske zloglasnega režima − včasih so jo opisovali celo kot prvo damo Rdečih Kmerov − ministrice za socialne zadeve Ieng Thirith. Sodišče je namreč prejšnji teden ugotovilo, da zaradi demence ni sposobna prestati sojenja, in odločilo, da jo izpustijo na prostost. Kljub temu je trenutno še vedno v priporu, saj je tožilstvo vložilo pritožbo. Sodišče bo odločitev predvidoma sporočilo čez dva tedna.
Za začetek sojenja veliko zanimanja
Proces, ki ga mnogi opisujejo kot najbolj kompleksnega po sojenju nacistom po koncu druge svetovne vojne, že dolgo pričakujejo tako preživeli kot tudi potomci žrtev režima, ki je izbrisal skoraj četrtino kamboškega prebivalstva. Sojenje, ki bo po pričakovanjih trajalo več let, zato vidijo kot ključnega pomena za celjenje globokih ran.
Začetka sojenja več kot tri desetletja po zloglasnem obdobju polj smrti se je tako udeležilo stotine ljudi, med njimi menihi, študentje in preživeli. »Zelo sem vesel. Prišel sem, ker hočem slišati, kako se je vse to sploh lahko zgodilo,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal 75-letni kmet Sao Kuon, ki je v času vladanja brutalnega režima izgubil 11 sorodnikov. Tiskovni predstavnik sodišča Lars Olsen je začetek sojenja označil za pomemben mejnik. »Številni ljudje so mislili, da se ne bo nikoli začelo,« je dejal.
V zraku pa visi tudi zaskrbljenost zaradi zdravja obtoženih, starih med 79 in 85 let, ki bolehajo za različnimi boleznimi. Ker se mnogi bojijo, da konca sojenja ne bodo doživeli, je sodišče kompleksen primer pred kratkim sicer razdelilo na več manjših procesov. Na sojenju bo po napovedih pričalo skoraj 4000 žrtev. Nekaj obravnav bodo predvajali tudi po televiziji.
Na današnji obravnavi je z uvodnimi besedami začelo tožilstvo. Po besedah ene od tožilcev Chea Leang bodo dokazali, da je »Komunistična partija Kampučija Kambodžo spremenila v velikansko taborišče sužnjev, celotni narod pa v zapornike in jih prisilila, da živijo v brutalnem sistemu.« V uvodnem nagovoru je omenila tudi neusmiljene prisilne izselitve, neznosne razmere, v katerih so bili prisiljeni delati − pri tem je izpostavila primer enega od delovnih taborišč na severozahodu države, v katerem je v povprečju umrlo med 70 in 80 ljudi na dan − in prisilne poroke. »Ti zločini, ki so jih naročali in izvajali obtoženci, so bili med najhujšimi, ki jih je v moderni zgodovini doživel kakšen narod,« je dejala.
Šele drugo, a najpomembnejše sojenje
Posebno sodišče Kambodže in Združenih narodov so vzpostavili že leta 2006, do zdaj pa so na njem sodili le eni osebi − nekdanjemu vodji zloglasnega zapora Tuol Sleng, Kaing Guek Eavu, znanemu tudi kot Duch.
Sodišče je ječarja Rdečih Kmerov julija lani spoznalo krivega vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v času, ko je kot vodja zapora nadzoroval množični poboj 15.000 moških, žensk in otrok. Čeprav je tožilstvo zahtevalo 40-letno zaporno kazen, je sodišče Duchu izreklo zgolj 35-letno kazen, pri tem pa upoštevalo tudi čas, ki ga je že preživel za zapahi, kar pomeni, da bi lahko kot svoboden človek iz zapora odkorakal po približno 19 letih.
Številni preživeli in sorodniki žrtev režima Rdečih Kmerov so bili nad takšno razsodbo osupli, tožilstvo pa prepričano, da je preblaga, zaradi česar se je nanjo pritožilo že avgusta lani. Na sodbo se je pritožil tudi Duch, in sicer zaradi pravnih napak in pomanjkanja pristojnosti sodišča. Kot je pojasnil njegov odvetnik Kar Savuth, je bil obtoženec poleg tega zgolj eden izmed 196 ječarjev v zaporu in je le izpolnjeval ukaze, zato bi ga morali obravnavati kot žrtev režima, ne pa kot hudodelca. Sodišče bo svojo odločitev sporočilo tretjega februarja.
Nekaj se jih je sojenju izognilo
Nekaj voditeljev brutalnega režima se je sojenju tudi izognilo ali pa so umrli, še preden so jih uspeli postaviti pred sodišče. Tako je vodja režima Pol Pot, znan kot Brat številka ena, leta 1998 umrl v hišnem priporu, star 73 let. Ta Mok, vojaški poveljnik z vzdevkom Klavec, je bil aretiran leta 1999. Čakajoč na sojenje je umrl leta 2006, star 80 let. Tisočem nižjih članov režima, ki so izvajali njegovo brutalno politiko, ne bodo zaradi omejitev sodišča nikoli sodili.
