Rehn opozoril na negativne posledice referendumov

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je opozoril pred negativnim vplivom vseh odprtih dvostranskih vprašanj in ob tem izrazil upanje, da bo dogovor o reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško čim prej parafiran in podpisan.

Objavljeno
22. oktober 2009 18.07
Ti. Kr./STA
Ti. Kr./STA
Bruselj - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v Bruslju opozoril pred negativnim vplivom vseh odprtih dvostranskih vprašanj in s tem povezanih morebitnih referendumov na širitveni proces EU. Konkretno glede Slovenije in Hrvaške pa je komisar še izrazil upanje, da bo dogovor o reševanju vprašanja meje čim prej parafiran in podpisan.

 

Želel bi se izogniti krepitvi zahtev po referendumih, saj bi to lahko zapletlo proces širitve EU, je komisar Rehn dejal v odgovoru na vprašanje, kaj meni o možnosti referenduma v Makedoniji o vprašanju imena. Kot je znano, je spor z Grčijo zaradi imena resna ovira za napredek Makedonije na poti v EU.

 

Na konkretno vprašanje, kaj meni o morebitnem referendumu o arbitražnem sporazumu glede vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pa je odgovoril, da ne bo komentiral specifičnih vprašanj, a da želi na podlagi petletnih izkušenj, ko je bil priča številnim oviram v pristopnem procesu EU, "iskreno izraziti osebne občutke, da bi to lahko povzročilo probleme za pristopni proces EU, ki je že dovolj zapleten".

 

Komisar Rehn je danes v Bruslju sodeloval v razpravi o širitvenem procesu EU, ki jo je pripravil inštitut European Policy Center. V tej razpravi je izrecno opozoril na problem dvostranskih vprašanj v širitvenem procesu EU in ponovil stališče Evropske komisije, da ta ne bi smela ovirati pristopnega procesa. Poudaril je tudi, da je od reševanja dvostranskih vprašanj in zagotavljanja delovanja pravne države odvisen uspeh prihodnje širitve EU.

 

Nekateri pravijo, da dvostranska vprašanja v širitvenem procesu niso nič novega, toda v primeru Zahodnega Balkana govorimo o "težkokategornih" dvostranskih vprašanjih, je dejal in dodal, da tisti, ki vsaj malo poznajo regijo, dobro vedo, o čem govori.

 

Pri tem je izpostavil primer reševanja vprašanja meje med Hrvaško in Črno goro, kjer gre po njegovih besedah za "dobra prizadevanja". "Kaj pa drugi?" je vprašal.

 

Problemi z mejo so po njegovih besedah "žal resna ovira" v širitvenem procesu EU. Širitveni proces je namreč postal sredstvo pri reševanju dvostranskih vprašanj, ob tem še ugotavlja Rehn.

 

Pri tem je komisar spomnil na primer vprašanja meje med Rusijo in Estonijo ter poudaril, da bi EU, če bi tedaj pristala na to, da je pogoj za članstvo v EU rešena meja, dejansko pristala na to, da bi Rusija lahko dala veto na članstvo neke države v EU.

 

Tako mora biti EU po njegovih besedah pri tem zelo previdna in se opreti na mednarodno pravo, kot v primeru Slovenije in Hrvaške. Ob tem je Rehn tudi izrazil upanje, da bo dogovor Slovenije in Hrvaške glede reševanja vprašanja meje "kmalu parafiran in podpisan".

 

Sicer pa je komisar Rehn, ki se omenja kot eden od kandidatov za "zunanjega ministra" EU, torej za položaj, ki ga uvaja Lizbonska pogodba, danes veliko pozornosti v svojem govoru v razpravi namenil prihodnji evropski zunanji službi, ki se uvaja poleg tega novega položaja. Zunanja služba bo po njegovih besedah ključno orodje prihodnje zunanje politike EU.

 

Ob tem je Rehn poudaril, da je za učinkovito delovanje novih položajev in služb, ki jih predvideva Lizbonska pogodba, ključna "osebna kemija" med osebami, ki bodo te položaje zasedle. Na vprašanje, ali je to njegov uvodni govor v pričakovanju prevzema položaja "zunanjega ministra", pa je komisar odgovoril, da je to njegov prispevek k pomembni razpravi o institucionalnih spremembah, ki jih prinaša Lizbonska pogodba.

 

Lizbonska pogodba uvaja okrepljen položaj visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko, ki bo stalno vodil zasedanja zunanjih ministrov unije in bo hkrati podpredsednik Evropske komisije. Obenem uvaja stalno mesto predsednika Evropskega sveta, ki bo z Lizbonsko pogodbo postal samostojna institucija. Sedaj zasedanja zunanjih ministrov EU oziroma vrha EU vodita vodja diplomacije oziroma premier ali predsednik države članice, ki šest mesecev predseduje EU.