Tiskane izdaje
New York − Američani se letos spopadajo z največjo sušo v zadnjega pol stoletja, letošnji julij pa je bil najtoplejši mesec, odkar so pred 117 leti začeli beležiti temperature.
V Združenih državah Amerike, ki so največja svetovna izvoznica koruze, soje in pšenice, podražitev hrane prebivalcev ne bo pretirano udarila po žepu, pač pa bodo višje cene ameriških pridelkov razburkale globalne trge in imele uničujoče posledice za tiste, ki si že zdaj komajda izborijo dovolj hrane za preživetje.
Po zadnjih vladnih podatkih se trenutno skoraj tri četrtine celinskih ZDA (brez Aljaske in Havajev) spoprijema s sušo: skoraj polovico (46,1 odstotka) države pesti »huda« suša, v četrtini »ekstremno« primanjkuje vode, nekaj manj kot pet odstotka ozemlja pa sodi v najvišjo kategorijo ogroženosti pred »izjemno« sušo.
Kmetijsko ministrstvo je konec prejšnjega tedna ponovno znižalo napovedi o letošnjem pridelku soje in pšenice. Letos bodo pridelali kar 13 odstotkov manj pšenice na hektar kakor lani, tako nizkega donosa pa niso imeli že od leta 1995. Podobno je pri soji, kjer letos pričakujejo najnižji donos na hektar v zadnjih desetih letih.
»Za večino kmetov to pomeni, da bodo letos izgubili večino dobička iz zadnjih petih uspešnih let. Ker so večino zavarovani, ne pričakujem veliko propadlih pridelovalcev,« je pred dnevi povedal Matt Roberts z državne univerze v Ohiu. Tudi kmetijski minister Thomas Vilsack je prejšnji petek med obiskom osušenih kmetijskih zemljišč v Nebraski izjavil, da so kmetje danes v precej boljšem položaju kakor med zadnjo veliko sušo leta 1988. »Takrat je imelo zavarovane pridelke le 25 odstotkov kmetov, zdaj pa je takšnih kar 85 odstotkov,« je dejal Vilsack.
Po izračunih Vincenta Smitha z državne univerze v Montani bo letos suša kmetom prinesla okoli 18 milijard dolarjev škode, a po zveznem zavarovalniškem programu še iz časov po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja bodo kakih 10 milijard od tega pokrili davkoplačevalci. Poljedelci so tako zaščiteni, živinorejcem, ki se spopadajo z višjimi cenami krmil − samo od junija so cene koruze poskočile za 60 odstotkov −, pa je v ponedeljek že priskočila na pomoč administracija, ki bo letos odkupila za 170 milijonov dolarjev mesnin.
Kljub vremenski katastrofi bodo letos ameriški poljedelci poželi osmo največjo letino v zgodovini, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Zaradi suše bodo po njihovih napovedih cene hrane na ameriškem trgu v prihodnje leto poskočile za tri do štiri odstotke. To utegne zmanjšati letno gospodarsko rast v ZDA za desetino odstotka, so izračunali v družbi Capital Economics, a ta podražitev Američane, ki le 13 odstotkov svojega družinskega proračuna namenijo za hrano, večinoma pa kupujejo najcenejšo, ne bo pretirano udarilo po denarnici.
