Republikancem ni uspelo črtati določila o umiku enot iz Iraka

New York/Washington - Ameriški senat je v torek s 50 glasovi proti 48 zavrnil poskus republikancev, da se iz predloga zakona o izrednem financiranju vojn v Iraku in Afganistanu črta neobvezujoče določilo o umiku ameriških bojnih enot iz Iraka do marca 2008. Senat bo o celotnem predlogu zakona glasoval v sredo ali v četrtek, jasno pa je, da bo določilo o umiku ostalo, kar pomeni, da bo moral predsednik George Bush uresničiti svojo grožnjo z vetom.

Najprej uskladitev, nato veto Bele hiše?

Senat je pred tednom dni že opravil podobno poskusno glasovanje o omenjenem določilu, vendar so bili takrat demokrati poraženi z enakim izidom kot zdaj republikanci. Vmes pa sta politični breg prestopila demokrat in republikanec iz Nebraske Ben Nelson ter Chuck Hagel. Predstavniški dom kongresa je pretekli teden potrdil predlog zakona z zavezujočim določilom, da se morajo ameriške bojne enote umakniti iz Iraka do 1. septembra 2008.

Predloga obeh domov se bosta morala najprej uskladiti, nakar ga bo dobil predsednik ZDA, ki namerava vložiti veto. Potem ko bo Bela hiša vložila veto, bodo na račun demokratov letele obtožbe, da ovirajo denar za vojake v nevarnosti, od demokratov pa bo odvisno ali bodo vrnili z isto mero ali pa se vdali in za Busha pripravili nov predlog, ki ne bo vseboval datuma umika.

Predloga zakona o financiranju vojne v Iraku in Afganistanu se med seboj razlikujeta po vsoti denarja. Bush je prosil za nekaj manj kot 100 milijard, v predstavniškem domu so potrdili 124 milijard, v senatu pa bodo potrdili 122 milijard. Dodatne milijarde so bile namenjene prepričevanju kongresnikov, da glasujejo za datum umika, gre pa za sredstva za razne namene, kot je kmetijstvo, pomoč po naravnih nesrečah, zdravstvo in podobno.

Razprava v senatu je bila v torek precej vroča. Vodja demokratov Harry Reid je dejal, da je že skrajni čas, da Bush dobi obvestilo, da je potrebno iskati novo pot v Iraku. Neodvisni senator, ki tokrat ni glasoval z demokrati, Joseph Lieberman iz Connecticuta je dejal, da bodo sedaj zaradi tega v Iraku poraženi, namesto da bi zmagali. Precej se je hudoval tudi republikanec iz Arizone John McCain, ki je skupaj z Belo hišo prepričan, da bodo s tem opogumili sovražnika.

Sodišče v Washingtonu zavrglo tožbo proti Rumsfeldu

Zvezni sodnik Thomas Hogan pa je v torek zavrgel tožbo proti nekdanjemu obrambnemu ministru ZDA Donaldu Rumsfeldu in visokim častnikom ameriške vojske, ki jih je zaradi odgovornosti za zlorabe in mučenja v imenu devetih nekdanjih terorističnih osumljencev vložila Zveza za državljanske svoboščine (ACLU).

Sodnik je dejal, da Rumsfeld in ostali državni uradniki ne morejo odgovarjati za dejanja podrejenih, poleg tega pa je do domnevnih zlorab prihajalo nad tujci na tujem in ameriške ustavne pravice v tem primeru ne veljajo.

Sodnik Hogan je sicer menil, da je celoten primer vreden obžalovanja, še posebej zaradi navedb o zlorabah. Tožniki so namreč trdili, da so jih v ameriških vojaških zaporih v Afganistanu in Iraku pretepali, obešali za gležnje z glavo navzdol, zapirali v škatle, izvajali navidezne usmrtitve, pa da so nanje urinirali, da so jih mučili z elektrošoki in se nad njimi tudi spolno izživljali.

Tožil bi lahko tudi Osama bin Laden

Hogan je menil, da ne najde pravne osnove za nadaljevanje postopka in če bi to dovolil, potem bi bili ameriški državni uradniki lahko izpostavljeni poplavi tožb. Tožil bi lahko tudi vodja teroristične mreže Al Kaide Osama bin Laden, saj sta mu kar dva ameriška predsednika grozila z umorom. Hogan meni, da bi takšne tožbe sovražniku omogočile, da onemogoči učinkovitost oboroženih sil v vojni proti terorizmu.

Poleg Rumsfelda so bili v tožbi imenovani tudi nekdanji poveljnik sil v Iraku, general Ricardo Sanchez, nekdanja poveljnica zloglasnega zapora Abu Graib brigadirka Janis Karpinski in polkovnik Thomas Pappas. Od omenjenih je bila kaznovana edino Karpinskijeva, ki je pri vsem skupaj najmanj kriva, saj so v Abu Graibu mučili ujetnike za njenim hrbtom. ACLU je sicer skušal dokazati, da so odločitve nadrejenih glede zasliševalskih postopkov krive za vse zlorabe.