Reševanje Coste Concordie se je naposled začelo

Zaradi slabega vremena se bo najverjetneje začetna faza zavlekla v zgodnje jutranje ure.

Objavljeno
16. september 2013 10.52
Italy Ship Aground
Ma. Ja. Mo. B., Delo.si
Ma. Ja. Mo. B., Delo.si

Rim − Danes se je naposled začelo (za domačine) težko pričakovano odstranjevanje razbitine luksuzne križarke Costa Concordia s čeri pred malim toskanskim otokom Giglio, kjer je ladja nasedla 13. januarja lani, pri čemer je umrlo 32 ljudi. Že tako dolgotrajno in izredno zahtevno nalogo pa je dodatno otežilo še slabo vreme, zaradi katerega se bo prva faza, med katero bodo 114.500 ton težko velikanko znova poskušali vrniti v pravilni položaj, najverjetneje zavlekla v jutranje ure.

»Reševalci« so nameravali še danes ladjo z vrvmi in škripci obrniti za 24 stopinj, nato pa upajo, da se bo s pomočjo gravitacije sama postavila v pravilen položaj. Zaradi slabega vremena obračanje ladje napreduje počasneje kot so upali. Doslej je nekdaj luksuzna križarka, ki je veljala za palačo na vodi, svetu razkrila le majhen del zarjavelega boka, v katerem si je v zadnjih 20 mesecev svoj dom poiskal morski življej. Najverjetneje se bo tako prva faza zavlekla v jutrišnji dan, nato pa jo bodo predvidoma šele spomladi odvlekli do pristanišča, kjer jo bodo razstavili.

Poveljnik civilne zaščite Franco Gabrieli, ki nadzoruje reševalno operacijo, je povedal, da je nad napredovanjem zaskrbljen, saj so vremenski obeti izredno neugodni. Da se nad ladjo še naprej zbirajo temni oblaki so še pred začetkom reševanja dokazale nevihte, zaradi katerih so morali za dve uri prestaviti začetno fazo.

Več sto delavcev in 20 ladij naj bi za operacijo, ki bo skupno stala okoli 752 milijona evrov, potrebovalo več kot 12 ur.

Čeprav so iz ladje že odstranili nafto, okoljevarstveniki opozarjajo na nevarnost strupenih kemikalij, ki bi med postopkom lahko iztekle iz ladje. A reševalce bolj kot to skrbi pritisk, ki mu bo ladijski trup izpostavljen, potem ko bo poravnan. Kljub temu izključujejo možnost, da bi se ladja prelomila na dvoje. »Pripravljeni smo. Identificirali smo vsa tveganja,« je po pisanju tiskovne agencije AFP še pred začetkom dela zatrdil vodja operacije Nick Sloane.

Še vedno pa so nejevoljni prebivalci otoka, ki je v veliki meri odvisen od turizma. Kot pravijo, je namreč zaradi nesreče otok zadnji dve poletji obiskalo manj turistov.

Nič kaj pa niso ne domačinov ne sorodnikov žrtev pomirile prve kazni, ki jih je zaradi nesreče štirim članom posadke in vodji krizne enote lastnika ladje, podjetja Costa Crociere, izreklo sodišče v toskanskem mestu Grosseto. Potem, ko so se pogodili in priznali del krivde, so jim namreč izrekli blage zaporne kazni − od leta in pol do dveh let in deset mesecev.

Še vedno pa sodijo kapitanu nesrečne križarke Francescu Schettinu, ki je obtožen nenaklepnega uboja 32 ljudi, povzročitve nesreče in okoljske škode ter tega, da je ladjo zapustil še preden so z nje evakuirali vse potnike, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek Kapitan Strahopetec. Dvainpetdesetletniku grozi 20-letna zaporna kazen.