Rešitve politične krize (še) ne bo

Pogovori za rešitev politične krize v Hondurasu so propadli. Predstavnica začasnega honduraškega predsednika Michelettija je dejala, da so pogovori propadli zaradi "nepopustljivosti in nestrpnosti" druge strani.

Objavljeno
24. oktober 2009 11.56
Ba.P./STA
Ba.P./STA
Tegucigalpa - Pogovori za rešitev politične krize v Hondurasu so propadli v petek po krajevnem času, so sporočili tako predstavniki strmoglavljenega predsednika Manuela Zelaye kot začasnega honduraškega predsednika Roberta Michelettija. Michelettijeva predstavnica Vilma Morales je dejala, da so pogovori propadli zaradi "nepopustljivosti in nestrpnosti" druge strani. Zelayevi predstavniki pa so nasprotno stran obtožili zavlačevanja v luči za 29. november predvidenih predsedniških volitev - glede slednjih so sicer države v regiji sporočile, da njihovih rezultatov ne bodo priznale, mednarodne organizacije pa nanje ne nameravajo poslati svojih opazovalcev.

Srž spora je ravno vprašanje, ali se lahko Zelaya, ki mu mandat poteče januarja, vrne na položaj do omenjenih volitev. Na petkovem zadnjem propadlem krogu pogovorov je Zelaya zavrnil predlog, po katerem bi Micheletti odstopil, če bi se strmoglavljeni predsednik odpovedal svojim zahtevam po predsedniškem položaju.

Michelettijeva stran je v petek sicer sporočila, da je pripravljena na nove pogovore, a je hkrati vztrajala pri stališču, da se Zelaya ne more vrniti na predsedniški položaj. Zelaya je na drugi strani dejal, da bi bilo "nedostojno in nespodobno do honduraškega ljudstva, če bi se pogajal o položaju, na katerega me je izvolilo".

Ob tem je vnovič na pomoč pozval mednarodno skupnost, predvsem ZDA, Organizacijo ameriških držav in Združene narode. ZDA, ki so največji podpornik Hondurasa, so medtem obe strani pozvali, naj čimprej dosežeta dogovor.

V zadnjem tednu je bil to že tretji neuspeli poskus za rešitev politične krize, ki že velja za najhujšo politično krizo v Srednji Ameriki v zadnjih desetletjih. Krizo je 28. junija sprožila aretacija in odstavitev Zelaye, ki je želel spremeniti ustavo, kar je razjezilo sodišča, kongres in poslovneže v Hondurasu.

V domovino se je Zelaya vrnil pred mesec dni, od takrat pa mu zatočišče nudi brazilsko veleposlaništvo, nad katerim naj bi honduraške de facto oblasti izvajale pritisk, med drugim tudi s predvajanjem glasne glasbe in zvokov živali.