Tiskane izdaje
Zagreb – Čeprav ima skupina, ki je pred dnevi že protestirala pred vladnim poslopjem, precej (predvsem spletne) podpore in tudi simpatije nezadovoljne javnosti, pa danes nihče ne pričakuje množične udeležbe ali kakršnih koli učinkov protesta. Na Hrvaškem sicer že več tednov špekulirajo o vprašanju, ali se v državi lahko zgodijo velike in učinkovite demonstracije proti oblastem, vendar so te za zdaj še na ravni znanstvene fantastike.
Kljub temu, da državljani načeloma podpirajo vse ideje, ki bi lahko vodile k odstopu sedanje nepriljubljene oblasti, se javnih protestov zelo redko udeležujejo. V zadnjih letih in mesecih je različnim civilnodružbenim skupinam, ki so se uprle državnim ali lokalnim oblastem, uspelo zbrati le nekaj sto demonstrantov. Najbližje temu, da bi resno ogrozili oblast, so bili sindikati, ki so uspeli zbrati desettisoče podpisov zoper zakon o delu, podpisovanje te referendumske pobude pa se je sprevrglo v pravo glasovanje o nezaupnici vladi premierke Kosorjeve. Vendar je oblast z umikom zakona in s pogajanji uspela nevtralizirati sindikate, ki so s tem izgubili tudi priljubljenost med ljudmi. Glasni in revolucionarno razpoloženi sindikati zdaj namesto napovedanih velikih demonstracij zahtevajo – sestanek pri premierki.
Za razliko od marginalnih političnih strank pa na ulice ne vabijo pomembnejše opozicijske stranke, ki so se očitno že sprijaznile s tem, da vlada ne bo odstopila in da ne bo predčasnih volitev. Kljub temu pa politiki, ki ne podpirajo vlade, previdno in med vrsticami namigujejo, da je zažigalna vrvica prižgana in da nemiri niso izključeni. Nekateri ob tem namigujejo, da so vzroki protestov po svetu sicer precej podobni tistim na Hrvaškem – vse od rekordne brezposelnosti, podražitev, katastrofe v gospodarstvu, padcu življenjskega standarda, korupcije in tudi dejstvu, da je oblast izgubila stik z državljani in realnostjo. Glavne opozicijske stranke pragmatično molčijo in nočejo prevzeti vloge tistega, ki bi pozival ljudi na ulice.
Brez mobilizacijske moči
Tukajšnji komentatorji opozarjajo, da je ponovitev revolucionarnega scenarija, denimo egiptovskega, na Hrvaškem nemogoča, saj ni faktorja, ki bi povezal in organiziral nezadovoljne množice. Sindikati in politične stranke so se tej vrsti odpora odpovedale, posamezniki in civolnodružbene skupine pa mobilizacijske moči nimajo. Tudi opozorila predsednika države Iva Josipovića, da državi preti destabilizacija, če vlada ne bo resno poprijela za delo, so bila preslišana. »Samo v popolnoma nedemokratičnih sistemih se mora oblast rušiti na ulicah. Urejene države pa imajo ustaljena sredstva za sinhroniziranje z voljo naroda,« ob tem na drugo plat pozivanja h »Kairu v Zagrebu« opozarja komentatorka Jutarnjega lista Jelena Lovrić.
Najbolj so sicer doslej odmevala opozorila iz veteranske populacije, da bi se lahko na Hrvaškem zgodil egiptovski scenarij, vendar to nezadovoljstvo ni neposredno povezano z razmerami v državi, pač pa z menda neprimernim odnosom oblasti do veteranov. Da bi se lahko uresničil takšen scenarij, je premierko opozoril legendarni poveljnik Vukovarja Mile Dedaković-Jastreb, a je v isti sapi dejal, da je to malo verjetno. Ni skrivnost, da z najpomembnejšimi veteranskimi organizacijami iz ozadja upravlja HDZ; tiste, ki so svoje delovanje radikalizirale in ga približale skrajni desnici, pa doslej velikih in odmevnih protestov zoper oblasti niso uspele organizirati.
Pokornost režimu
Kljub temu, da ta trenutek ni sile, ki bi ljudi lahko spravila na ulice, pa nihče ne izključuje iskre, ki bi lahko vendarle zanetila požar. Denimo dnevne žalitve državljanov iz vladnih krogov, kjer brezposelne, na primer, obtožujejo, da se na zavod za zaposlovanje prijavljajo le zaradi nadomestil in dodatkov in da jih večina sploh ne išče zaposlitve, ali pa premierkine izjave, da boljša prodaja avtomobilov v januarju nakazuje, da je življenje »bolj sproščeno«. Organizatorje današnjega protesta je, denimo, vzpodbudila izjava nove finančne ministrice Martine Dalić, da bo izpolnila vse, kar je začrtal odstavljeni minister Ivan Šuker. Slednjega velika večina javnosti dojema kot enega glavnih krivcev za trenutne razmere v državi.
Ivan Pernar, organizator protesta, je za Index na vprašanje, ali bodo ljudje prišli, odgovoril: »Ljudje živijo v strahu. Paradoks je, da so ljudje, bolj ko je položaj v državi težak, bolj razočarani in pokorni režimu, ki jih uničuje. To je zato, ker je članstvo v HDZ ali SDP pogosto pogoj za službo. Večina ljudi je po naravi strahopetcev, ki se niso pripravljeni boriti proti krivicam, ki se dogajajo drugim. Zdaj pa tudi ti razumejo, da se krivice ne dogajajo 'nekomu drugemu', ampak tudi njim. Verjamem, da se bodo ljudje otresli strahu in prišli na ulice. Bo vlada padla? To bodo povedali ljudje z odzivom na napovedani protest.«
