Rudolf: Meja mora biti pravična

Delovna skupina Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je hrvaški vladi predstavila modro knjigo, ki znanstveno spodbijajo "netočne interpretacije o mejni črti v Piranskem zalivu".

Objavljeno
02. februar 2007 19.47
Strokovnjak za mednarodno pravo D.Rudolf, nekdanji zunanji minister M.Granić in politik HSLS I. Škrabalo
Ljubljana/Zagreb - Delovna skupina Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU), v kateri sta akademika Davorin Rudolf in Vladimir Ibler, je hrvaški vladi predstavila modro knjigo, "zbirko zgodovinskih in znanstvenih dejstev, ki izhajajo iz mednarodnega prava in nedvomno kažejo na hrvaško ozemeljsko celovitost ter zavračajo in spodbijajo netočne interpretacije o mejni črti v Piranskem zalivu", ki so zapisane v slovenski beli knjigi o meji.

Predstavitve so se udeležili predsednika države in vlade Stipe Mesič in Ivo Sanader ter hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo.
Sestanek so potrdili tudi na sedežu hrvaške diplomacije.
Akademik Rudolf, ki je vodil ekipo 22 znanstvenikov in strokovnjakov, ki so sodelovali pri tem projektu hrvaške vlade in HAZU, je danes kratko povedal, da so modro knjigo predali hrvaški vladi decembra lani. Po njegovih besedah gre za "strokovno in znanstveno podlago za pravično reševanje obmejnih sporov med Hrvaško in Slovenijo".

"Meja med državami mora biti pravična ali pa bo trajni vir nesporazumov. Da bo pravična, mora biti usklajena z mednarodnim pravom in običajno meddržavno prakso," je ocenil Rudolf, preden so knjigo predali vladi. Dodal je, da modra knjiga ni namenjena prepirom ter da ne vsebuje dokumentov, ki doslej niso bili znani javnosti.

Rudolf je napovedal, da bo modra knjiga obsegala 300 strani, povzetek pa bo objavljen v angleškem jeziku. Kot so poročali hrvaški mediji, bodo povzetek pošiljali v različne mednarodne ustanove, kot so Združeni narodi, NATO in Evropska unija.

Hrvaška modra knjiga je odgovor na slovensko belo knjigo o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je bila predstavljena junija lani. Bela knjiga je zbirka že objavljenih dokumentov, ki podpirajo slovenska stališča v zvezi z nerešenim vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so se za objavo knjige odločili, da bi na enem mestu zbrali vse argumente v prid slovenskemu stališču glede meje, obenem pa so želeli spodbuditi pozitivno razpravo o vprašanju meje med državama in pridobiti nove dokumente.

Markov je Pavlihino izjavo označil za necivilizirano in protievropsko

Iz Hrvaške medtem prihajajo odzivi na poziv Slovencem, naj več ne letujejo pri južnih sosedih. Podpredsednik Hrvaške kmečke stranke (HSS) in predsednik saborskega odbora za turizem Ante Markov je izjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, v kateri se je strinjal s pozivom slovenskim državljanom, naj ne gredo na počitnice na Hrvaško, označil za "necivilizirano in protievropsko". Na novinarski konferenci je še povedal, da je v imenu odbora za turizem poslal protestno pismo slovenski vladi, in menil, da bi morali o Ruplovi izjavi razpravljati v Evropskem parlamentu.

Hrvaški poslanci bodo hodili na počitnice v Slovenijo

Poslanec opozicijskega Istrskega demokratskega sabora Damir Kajin je v oddaji zagrebškega Radia 101 o najnovejših hrvaško-slovenskih zapletih napovedal, da bo še naprej hodil na smučanje v Slovenijo, in menil, da hujskanje slovenskih politikov ni v interesu državljanov Slovenije, še posebej za 30.000 slovenskih delavcev, ki vsak dan prihajajo na Hrvaško.

Predsednik saborskega odbora za evropske integracije in član poslanske skupine največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke Neven Mimica, je v isti oddaji menil, da vprašanje morske meje ni tako pomembno in bi ga lahko zamrznili, saj bosta Slovenija in Hrvaška čez nekaj let skupaj v Evropski uniji.

Slovenijo obremenjuje nacinalni mit ?

Sicer je Mimica poudaril, da pogajanja s Slovenijo obremenjuje tudi "slovenski nacionalni mit o nesporni pravici do izhoda na odprto morje". "To ni v skladu z mednarodno konvencijo o pomorskem pravu zaradi zemljepisnega položaja Slovenije, sicer pa ostali mednarodni predpisi urejajo nemoten morski prehod do slovenskih pristanišč in drugih objektov na slovenski obali," je dejal Mimica.

Poslanec opozicijske Hrvaške stranke prava Tonči Tadič pa je izjavil, da ima arbitraža med Slovenijo in Hrvaško malo možnosti, da bo rešila problem hrvaško-slovenske meje, saj imata državi zelo različna stališča o arbitraži. Sicer je izrazil mnenje, da se slovenska stran zaveda boljših izhodišč Hrvaške za arbitražo in je zato ne želi sprejeti.

Tadič je še izpostavil vprašanje stroškov arbitražnega postopka, ki po njegovih besedah niso majhni in jih nobena stran ne želi sama pokriti. Tretja ovira za sprožitev arbitraže pa je, da Slovenija kot edina članica Evropske unije ne sprejema nobenega od obstoječih oblik urejanja problema razmejitve, razen neobvezujoče posvetovalne arbitraže, je dejal.

S slovensko-hrvaškimi odnosi so se podrobno ukvarjali tudi hrvaški časniki. Vjesnik obtožuje, da slovenski zunanji minister Rupel uporablja Miloševičevo retoriko. Večernji list poudarja, da ne Slovenija ne Italija nista prijateljski državi. Jutarnji list namiguje, da je v Ljubljani v sredo po Ruplovem televizijskem nastopu prišlo do napada na avtomobil hrvaškega veleposlaništva. Novi list pa napada poslanca Marka Pavliho in "vulgarno komunikacijo".