“Rugova si zasluži spoštovanje sveta”

Priština/Od našega dopisnika – Posmrtne ostanke največje politične osebnosti kosovskih Albancev od konca prejšnjega stoletja bodo danes popoldne položili v grob na pokopališču kosovskih mučencev, kakor pravijo pokopališču padlih borcev Osvobodilne vojske Kosova. Med tridesetimi tujimi delegacijami pričakujejo tudi nekaj predsednikov in premierov, med njimi pa ne bo nikogar iz Beograda, čeprav je srbski predsednik Boris Tadić uradno zaprosil prehodno upravo Združenih narodov na Kosovu, naj mu omogoči udeležbo na pogrebu.

“Kosovo je del ozemeljske celovitosti in suverenosti Srbije, zato je moja dolžnost, da izkažem spoštovanje političnemu predstavniku albanskega naroda, zlasti zato, ker se je pokojnik bojeval za dosego političnih ciljev z nenasilnim sredstvi,” pravi Tadić. Za beograjsko agencijo Beta je poleg tega izjavil, da noče biti predsednik nekakšne majhne, ksenofobične, od zunanjega sveta prestrašene države, “temveč odprte, takšne, ki zna komunicirati s svetom in spoštovati drugače misleče”. Unmik je Tadićevo prošnjo posredoval odboru za pogreb Ibrahima Rugove, odbor pa je del njegove izjave, da prihaja v Prištino kot predsednik države, kamor sodi tudi Kosovo, razumel kot provokacijo, zato na pogrebu po vsej verjetnosti ne bo delegacije iz Beograda.

Solana tudi na pogovore o prihodnosti pokrajine

Na pogreb prihaja tudi visoki predstavnik EU Javier Solana, ki se ni prišel samo posloviti od predsednika, ampak pomagati pri začetku pogajanja za izbiro njegovega naslednika. Čim hitrejša izbira novega predsednika je namreč pomembna, da bi ta nadaljeval komaj začeta pogajanja o novem statusu Kosova. Da je poterebno naslednika Rugove poiskati čimprej in s čim širšim konsenzom, se strinjatudi vodja ameriške misije na Kosovu Phillip Goldberg. Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik, ki v času predsedovanja Avstrije EU vodi diplomacijo povezave, je izrazila prepričanje, da pogajanja zaradi smrti Rugove ne bodo preveč zamujala in da se bodo najbrž končala do konca leta.

Rugova si zasluži spoštovanje vsega sveta

Ibrahim Rugova “si zaradi svojega neomajnega stališča in pokončne drže proti nasilju zasluži spoštovanje vsega sveta”, je v sožalni brzojavki kosovskim voditeljem zapisal ameriški predsednik George Bush. Tuji analitiki, med njimi washingtonski balkanolog Daniel Server, so zlasti neprijetno presenečeni, da Ibrahim Rugova kot nasprotnik nasilja za časa svojega življenja ni dobival pohval iz Beograda, ki po padcu Miloševićevega režima ni hotel ali znal navezati stikov s pokojnim predsednikom. Pri tem ga je presegel celo glavni Rugovov nasprotnik Slobodan Milošević, saj se je v devetdesetih letih nekajkrat sestal z njim.

Prvi kosovski predsednik je pod pokroviteljstvom prehodne uprave Združenih narodov dejansko nadzoroval delovanje vseh ustanov oblasti v pokrajini. Edino v zadnjih tednih življenja ni mogel več bistveno vplivati na stališča kosovskih pogajalcev, ki jih bodo zastopali na dunajskih pogovorih o prihodnjem statusu Kosova. Pogajanja so zaradi smrti predsednika Ibrahima Rugove preložili na februar.

Voditelju Unmika Soerenu Jessen-Petersenu je začasni predsednik Kosova Nexhat Daci zagotovil pripravljenost Prištine, da se takoj po štirinajstdnevnem žalovanju vključi v pogajalski proces. V Prištini pravijo, da se bo albanska delegacija pogajala s srbsko le o decentralizaciji Kosova, z nikomer pa o statusu Kosova, ker pričakujejo le mednarodno priznanje neodvisnosti, o čemer pa v Beogradu nočejo niti slišati. Toda napočil je skrajni čas, da Beograd popravi svoje napake do Prištine in kosovske Srbe spodbudi k sodelovanju v organih oblasti, "namesto da nenehno razmišlja o posledicah svojega delovanja med kosovskimi Srbi", je poudaril Soeren Jessen-Petersen.

Ker bodo pogrebne svečanosti opravili brez verskega obreda, so se razširile govorice, da je pokojnik že pred leti sprejel katoliško vero in opravil potrebne zakramente, kakor jih zahteva Rimskokatoliška cerkev. Beograjski tednik Nin je prvega predsednika Kosova celo preimenoval v Petra Rugovo. Da zgodbe o njegovem prestopu iz islama v katoliško vero niso privlečene za lase, smo preverili na sedežu beograjske nadškofije. Toda nadškof iz Bara Zef Gashi, ki je po nedavni smrti prizrenskega škofa Marca Sopija postal tudi administrator na Kosovu, o tem noče govoriti.