Rusija in Libija: na prepihu pogodbe, sklenjene v šotoru

Moskva – Rusija je bila ena najtesnejših zaveznic libijskega voditelja Moamerja Gadafija, zato je v tej severnoafriški državi sklepala cvetoče orožarske in energetske posle. Gadafijeva beduinska karavana se je v Moskvi zadnjič mudila pred tremi leti. V rusko prestolnico je Gadafi prispel skorajda s takšnim pompom kakor v Beograd leta 1989, ko je med zasedanjem gibanja neuvrščenih prebival v razkošnem beduinskem šotoru; tega je med obiskom v Rusiji razpel kar za kremeljskim obzidjem. Zdaj je tudi rusko vodstvo ostro obsodilo nasilje nad civilisti, skupaj z drugimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov pa je proti Libiji uvedlo embargo na prodajo orožja, zaradi česar utegne ruska orožarska industrija izgubiti kar štiri milijarde dolarjev prihodkov.

Libija je bila glavni kupec sovjetskega orožja in med letoma 1981 in 1985 je Sovjetska zveza tja dostavila 350 bojnih letal in kar 4000 tankov in vojaških oklepnikov. Obnovitev cvetoče vojaške trgovine je postala glavni mehanizem krepitve ruskega vpliva v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Med lanskim obiskom v Moskvi je prava nakupovalna mrzlica menda zajela libijskega obrambnega ministra Junisa Džaberja, ki je sklenil za skoraj dve milijardi dolarjev orožarskih poslov.

Nedavni embargo na prodajo orožja Libiji bo po žepu močno udaril rusko vojaško industrijo. »Libija je največji kupec ruskega orožja med vsemi državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Do danes smo sklenili za dve milijardi dolarjev pogodb o prodaji vojaške opreme. V zadnji fazi so tudi pogodbe o letalski opremi in zračni obrambi v skupni vrednosti 1,8 milijarde dolarjev,« je za rusko tiskovno agencijo Interfax razkril neimenovani predstavnik ruske vojaške industrije. Libija naj bi postala prvi tuji kupec novih ruskih vojaških lovcev Su-35, pokazala pa je tudi interes za nakup novega sistema protiletalske obrambe S-400 triumf, tankov T-90S, podmornic in raketometov, podobne posle pa je Rusija sklepala tudi z drugimi arabskimi državami. Zaradi vrenja v tem delu sveta utegnejo pasti v vodo pogodbe o prodaji vojaške opreme v skupni vrednosti kar 10 milijard dolarjev. »Zaradi vsega tega smo zelo zaskrbljeni. Želimo si, da bi bilo mogoče uresničiti že podpisane pogodbe. Zaradi nedavnih dogodkov se utegnejo številne države premisliti,« je komentiral ruski obrambni minister Anatolij Serdjukov.

Lavrov obsodil uporabo sile

Gospodarskim izgubam navkljub se je Rusija pridružila mednarodnemu embargu, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v telefonskem pogovoru z libijskim kolegom Muso Kuso ostro obsodil uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu: »Libija mora spoštovati človekove pravice in zagotoviti varnost tako državljanov Libije kot vseh tujcev.« Rusija je iz Libije že evakuirala večino svojih državljanov, med katerimi so bili številni delavci ruskega plinskega monopolista Gazproma in ruskih železnic RŽD. Z letali ruskega ministrstva za izredne razmere so iz Libije evakuirali tudi državljane Srbije, Tajske, Uzbekistana in številnih drugih držav.

Po devetih letih je Gadafiju obrnila hrbet tudi njegova najljubša ukrajinska medicinska sestra Galina Kolotnicka, »bohotna blondinka, brez katere ne more nikamor«, kakor so jo, sodeč po Wikileaksu, v depeši opisali ameriški diplomati v Tripoliju. V rodni Kijev je priletela v nedeljo, njeno stanovanje pa od takrat oblegajo trume novinarjev. »Prosim razumite, mama je trenutno zelo utrujena. Pustite jo, da si odpočije,« je hčerka Tatjana odslovila novinarja AFP. Precej bolj odločna je bila njena mati Irina: »Pojdite k vragu. S trditvami, da je bila Gadafijeva ljubica, ste omadeževali ugled moje Galje!« V Libiji je najprej delala v bolnišnici, pozneje pa je postala ena od štirih Gadafijevih osebnih medicinskih sester iz Ukrajine.

Zaradi dobrih plač so se s trebuhom za kruhom odpravili v Libijo številni tuji zdravstveni delavci. Znan je škandal iz leta 2004, ko so pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika obsodili na smrtno kazen, ker da so konec devetdesetih let prejšnjega stoletja med delom v bolnišnici v Bengaziju namenoma okužili več sto otrok z virusom HIV. Leta 2007 so jim smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo, Bolgarija pa je na podlagi meddržavnega sporazuma iz leta 1984 o pravosodni pomoči in izročanju zapornikov zahtevala njihovo izročitev. Ker je imel tudi palestinski zdravnik bolgarsko državljanstvo, so tudi njega izročili Bolgariji.