Tiskane izdaje
Moskva - Christine Lagarde, direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo prvi obisk zunaj Evropske unije nadaljevala na Kitajskem in Japonskem.
V Pekingu, od katerega Evropska unija poskuša dobiti kar 100 milijonov dolarjev (73 milijonov evrov) pomoči, bo Christine Lagarde verjetno slišala podoben odgovor kakor v Moskvi. Države članice skupine gospodarstev v vzponu Brics zagovarjajo skupno stališče glede sodelovanja v prizadevanjih za odpravo evropske dolžniške krize.
Rusija ima tretje največje devizne rezerve na svetu, ki znašajo več kot 500 milijard evrov, zato je njena ponudba pomoči v znesku 10 milijonov dolarjev (sedem milijonov evrov) precej skromna. Rusko vodstvo je poleg tega dalo vedeti, da so mošnjiček pripravljeni odvezati samo v okviru IMF, ne pa tudi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Ta je trenutno vreden 440 milijonov evrov, evropski voditelji pa ga hočejo okrepiti in z njegovo pomočjo podpreti najbolj zadolžene članice, kakršni sta Grčija in Italija.
Ruska centralna banka skoraj pol bilijona valutnih rezerv povečini investira v nizko tvegane državne obveznice, ne pa v visoko donosne dolgove najbolj zadolženih držav. »Če bodo kdaj na voljo obveznice evrskega območja, bo naša centralna banka med velikimi kupci, ker pa je to zelo malo verjetno, bo ruska vloga pri financiranju evropske stabilizacije najverjetneje omejena na transakcije, vezane na Mednarodni denarni sklad in na podporo posameznim članicam, ne pa Evropski uniji kot celoti,« je rusko vlogo predvidel Aleksej Mojsejev iz moskovske investicijske banke VTB Capital. Tudi Christine Lagarde je na nedavnem vrhu G20 poudarila, da IMF ne more neposredno sodelovati pri krepitvi evropskega sklada za stabilnost evra, saj lahko sklepa sporazume samo s posameznimi članicami.
»Zelo malo verjetno je, da bi probleme rešili tako, da bi delili denar. Gre za sistemske težave, ki ne vplivajo samo na finančno stabilnost in integriteto območja evra, ampak globalnega finančnega sistema. Zadnji dogodki kažejo, da še zdaj čutimo posledice globalne finančne krize leta 2008 in da delo, ki ga je G20 začel takoj po krizi, še ni opravljeno,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov opozoril na nedokončano zavezo vrha G20 v Londonu pred dvema letoma, na katerem so sprejeli sklep o krepitvi posojilne sposobnosti Mednarodnega denarnega sklada.
Večji vpliv držav Bricsa
Rusija v zameno za pomoč območju evra zahteva reforme Mednarodnega denarnega sklada, v katerem pričakujejo večji vpliv gospodarstev v vzponu, povezanih v Brics. »Pet držav Bricsa je pripravljeno ponuditi pomoč v okviru že uveljavljenih kanalov znotraj Mednarodnega denarnega sklada,« je Lavrov potrdil dogovor o skupni fronti Rusije, Brazilije, Indije, Kitajske in Južne Afrike.
»Rusija je pomembna članica G20, v IMF pa je med desetimi najpomembnejšimi delničarji. Vsem je jasno, da je trenutno največja proizvajalka nafte, v skupini Brics pa igra glavno vlogo pri spodbujanju svetovne gospodarske rasti. V prihodnosti se bo vloga Rusije še povečala,« je poudarila Lagardova v intervjuju za Kommersant. Nekdanja francoska finančna ministrica je na tem položaju zamenjala svojega rojaka Dominiqua Strauss-Kahna, Rusija pa je njeno kandidaturo podprla z utemeljitvijo nekdanjega finančnega ministra in ruskega predstavnika v svetu direktorjev IMF Alekseja Kudrina, da »podpira kvotni sistem, ki upošteva interese držav v razvoju«.
Rusija je država z razmeroma nizkim proračunskim primanjkljajem in javnim dolgom in neposredno ne občuti dolžniške krize v nekaterih državah Evropske unije, je pa nervozna zaradi morebitnih negativnih vplivov na rusko gospodarstvo, ki je odvisno predvsem od izvoza energentov, zaradi česar bi moralo biti rusko vodstvo po besedah Lagardove močno zainteresirano za odpravljanje krize. »Spričo napovedi upočasnjene globalne gospodarske rasti se mora Rusija vprašati, kako lahko relativno visoke cene nafte uporabi za zmanjševanje svoje potencialne gospodarske ranljivosti,« je Lagardova opozorila na medsebojno odvisnost.
