Tiskane izdaje
Kijev, Bruselj − Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je danes v Bruslju podpisal gospodarski del asociacijskega sporazuma med Kijevom in Evropsko unijo, tistega, od podpisa katerega je novembra odstopil nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, čemur so sledili protesti na kijevskem Majdanu in nato politični preobrat, posledično pa tudi trenutna kriza na vzhodu države.
»To je najbrž najpomembnejši dan po osamosvojitvi Ukrajine,« je pred podpisom sporazuma povedal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Dejal je, da sporazum Ukrajini po več letih politične negotovosti ponuja nov začetek in povsem novo perspektivo, in napovedal, da bo Kijev priložnost izkoristil za modernizacijo. Od političnega in gospodarskega povezovanja z EU pričakuje predvsem boljšo blaginjo, kot konec poti, ko bodo naredili vse zahtevano, pa vidi tudi članstvo v Uniji. »V zadnjih mesecih smo plačali najvišjo možno ceno za uresničitev evropskih sanj,« je povedal Porošenko in pri tem poudaril pomen miru in varnosti za prihodnost regije.
Na podpis sporazuma so se že odzvali v Rusiji, od koder so po navedbah tiskovne agencije Interfax sporočili, da bodo sledile resne posledice. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozneje sporočil, da bo Rusija sprejela ukrepe za zaščito svojega gospodarstva, če ga bodo sporazumi z EU, ki sta jih danes poleg Ukrajine podpisali še Gruzija in Moldavija, negativno prizadeli.
Odzval pa se je tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da je ukrajinska družba potem, ko so jo prisilili v izbiro med EU in Rusijo, razcepljena. »Protiustavni udar v Kijevu in poskus vsiljevanja umetne izbire med Evropo in Rusijo sta družbo potisnila v razdor, v bolečo notranjo konfrontacijo,« je ocenil ruski predsednik. Znova je pozval je k dolgotrajnemu premirju na vzhodu nemirne sosede, kar bi po njegovem mnenju omogočilo pogovore med predstavniki Kijeva in proruskimi separatisti.
Kijev enostransko podaljšal premirje
Danes ob 21. uri po srednjeevropskem času bi se v nemirni državi izteklo premirje, h kateremu so se pred dnevi zavezali tako vladni predstavniki v Kijevu kot uporniki na vzhodu. A sta sprti strani sporočili, da sta pripravljeni miru dati priložnost še do 30. junija.
Tridnevno podaljšanje premirja je v Bruslju sprva napovedal ukrajinski predsednik Petro Porošenko, pozneje pa so nanj pristali tudi voditelji samooklicanih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Prav tako so pripravljeni na izmenjavo ujetnikov s Kijevom.
Proruski uporniki so svojo odločitev najavili po novem krogu pogajanj v Donecku, ki so se jih udeležili tudi predstavniki Kijeva, nekdanji predsednik Leonid Kučma, ruski veleposlanik v Kijevu ter predstavniki Ovseja.
Porošenko, ki se danes mudi v Bruslju, je še sporočil, da bo o nadaljnjih korakih razmislil po vrnitvi v domovino.
Na podaljšanje premirja so se že odzvali na ruskem zunanjem ministrstvu, od koder so sporočili, da odločitev ukrajinskega predsednika pozdravljajo, a izrazili upanje, da s tem Kijev ni prestavil zgolj datuma, do katerega morajo uporniki odložiti orožje.
Predanost mirovnemu načrtu
Ukrajinski predsednik je na prekinitev ognja vezal tudi širši mirovni načrt, ki med drugim vključuje vzpostavitev tamponske cone na ukrajinsko-ruski meji ter koridor za ruske in ukrajinske plačance, prek katerega jim bo ob odložitvi orožja omogočeno, da zapustijo državo. Načrt predvideva tudi izpustitev ujetnikov. Proruski separatisti z vzhoda Ukrajine so danes sicer že izpustili štiri od petih opazovalcev Ovseja − Danca, Turka in Švicarja ter domnevno estonskega državljana −, v njihovih rokah pa je še ena skupina opazovalcev, ki jih zadržujejo v Lugansku.
Porošenkov mirovni načrt je podprl tudi ruski predsednik Vladimir Putin, na katerega pa je Zahod včeraj začel pritiskati, naj za izvedbo načrta naredi več. Ameriški zunanji minister John Kerry je Moskvo tako opozoril, da ima na voljo le še nekaj ur, da dokaže svoje sodelovanje pri razoroževanju ukrajinskih skrajnežev; iz Bruslja pa je bilo slišati opozorila, da v nasprotnem primeru Rusiji grozijo nove sankcije.
Putin je nemški kanclerki Angeli Merkel včeraj sicer zagotovil, da povsem podpira nadaljevanje dialoga med vojskujočima se stranema v Ukrajini, poudaril pa je tudi nujnost podaljšanja prekinitve ognja.
