Tiskane izdaje
Rusija je v minulem letu doživela kar nekaj političnih sprememb. Ruski državljani so marca volili novega predsednika države, pri čemer se Vladimir Putin, ki je Rusijo uspešno vodil dva zaporedna predsedniška mandata, v skladu z ustavo ni smel potegovati za še tretji mandat. Putin je za svojega naslednika predlagal Medvedjeva, ki mu je bila zmaga ob Putinovi podpori zagotovljena. Vendar se Putin kljub odhodu iz Kremlja ni nameraval posloviti od politike. Dan po zaprisegi Medvedjeva, 8. maja, je prevzel vodenje vlade.
Putinov odhod iz Kremlja je sprožil številna vprašanja, kakšni bosta v prihodnje tako njegova kot vloga Medvedjeva pri vodenju največje države na svetu. "Po preteku Putinovega drugega predsedniškega mandata se je pričakovalo, da bo ta spremenil ustavo in prevzel tretji mandat, vendar bi to pomenilo, da se Rusija uradno odmika od demokracije. Zato si je Putin našel lojalnega človeka, preko katerega bo lahko vladal še naprej," meni asistent na Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič.
Medvedjev je po prihodu na oblast ubral bolj diplomatski pristop od svojega predhodnika. Novi ruski predsednik se od Putina morda razlikuje v metodah in izvajanju politike, pri čemer ostajajo cilji isti, to je promoviranje Rusije v mednarodni skupnosti, pojasnjuje Udovič.
Putin je sprva poudarjal, da bo Medvedjev odgovoren za mednarodno politiko, sam pa naj bi se kot premier osredotočil na socialna vprašanja. Do presenečenja pa je prišlo že julija, ko je Rusija sprejela novo zunanjepolitično strategijo, v kateri je zapisano, da bo zunanjo politiko izvajalo zunanje ministrstvo.
To je dokument, ki je bil sprejet julija, Putin pa je bil na položaj premiera izvoljen maja, kar pomeni, da je dva meseca po prevzemu oblasti predsedniku države že odvzel nekaj pooblastil, opozarja Udovič. "Jasno je, da zunanjo politiko Rusije vodi predsednik vlade Putin, ki pa bo nekoč morda spet predsednik države in takrat sklepam, da bo zunanjo politiko zopet vodil predsednik države," je prepričan Udovič.
Vojna z Gruzijo
Prva večja preizkušnja za Medvedjeva kot novega predsednika Rusije je bila avgustovska petdnevna rusko-gruzijska vojna, ko so napetosti med Gruzijo in njenima separatističnima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo po skoraj dveh desetletjih trenj dosegle vrhunec. Gruzijska vojska je v noči na 8. avgust napadla Južno Osetijo, Rusija pa se je na to odzvala z napadom na Gruzijo.
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili in Medvedjev sta 15. oziroma 16. avgusta podpisala sporazum o prekinitvi ognja v šestih točkah, ki ga je oblikoval francoski predsednik in predsedujoči Evropski uniji Nicolas Sarkozy. Rusija pa je konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kar je sprožilo številne kritike zahodnih držav.
Rusija se je za napad na Gruzijo odločila, da bi ohranila kredibilnost na celotnem območju Južnega Kavkaza in Srednje Azije, meni asistent na Fakulteti za družbene vede Klemen Grošelj. "To je bila demonstracija odločnosti ruske strani, da bo, v kolikor je to potrebno, svoje interese branila tudi z orožjem. To je naredila prvič, odkar obstaja sodobna Rusija, in najverjetneje ne zadnjič," pojasnjuje Grošelj. Udovič pa na drugi strani meni, da se je Rusija s posredovanjem v Gruziji želela repozicionirati v odnosu do ZDA in EU ter "pokazati, da je na svojem geostrateškem, geoekonomskem področju gospodar in da tukaj ne dopušča nobenega vmešavanja".
Podaljšanje predsedniškega mandata
Medvedjev je nove spremembe v ruski politiki napovedal v prvem letnem nagovoru narodu v začetku novembra. Predlagal je podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let, mandat parlamenta pa na pet let. Spodnji in zgornji dom parlamenta ter vseh 83 regionalnih skupščin so predloge že potrdili. Da bodo začeli veljati, jih mora podpisati še Medvedjev.
Podaljšanje predsedniškega mandata je sprožilo ugibanja o morebitni vrnitvi Putina na predsedniški položaj. Ena teorija pravi, da se želi Putin vrniti na položaj predsednika, vendar pri tem pozabljamo, da so podaljšali tudi mandat parlamenta, torej tudi Putinov mandat na položaju premiera, meni Udovič. Putin zagotovo želi ostati na oblasti in želi postati predsednik, vendar če bo uspel Medvedjevu odvzeti še malo pooblastil, se po mnenju Udoviča ne bo želel predčasno vrniti na položaj predsednika.
Spor z ZDA
V letu 2008 se je tudi nadaljeval spor med Rusijo in ZDA glede namestitve delov ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem. ZDA trdijo, da je ščit namenjen zaščiti Evrope in ZDA pred t. i. malopridnimi državami, Moskva pa je prepričana, da je ščit usmerjen proti njej. Rusija se je na načrte ZDA novembra odzvala z napovedjo namestitve raket kratkega dosega tipa iskander na območju eksklave Kaliningrad, ki je med Poljsko in Litvo.
Grošelj ob tem meni, da protiraketni ščit v sedanjem obsegu ni usmerjen proti Rusiji, saj obseg njenega arzenala presega zmogljivosti tega sistema. Napovedi Rusije o postavitvi raket tipa iskander v Kaliningradu ne vodijo v spiralo novega oboroževanja, saj rakete ne bi dosegle baz na Češkem in Poljskem, ruska vojska pa je v Kaliningradu močno zmanjšala svojo prisotnost, pojasnjuje Grošelj.
Bistveno pri tem je, da želi Rusija doseči novo varnostno arhitekturo v Evropi, ki bo upoštevala interese in varnostne potrebe Rusije, t.i. enoten varnostni prostor od Vancouvra do Vladivostoka. Načrti Rusije so ob poglabljanju sedanje krize po mnenju Grošlja uresničljivi v bližnji prihodnosti, upoštevanje interesov Rusije pa je ob prenosu svetovnega težišča moči v Azijo neizogibno. Zastavlja se vprašanje, ali bi nova varnostna struktura soobstajala z zvezo Nato ali brez nje. Rusija meni, da Nato ni več potreben, Zahod pa tega ne bo sprejel, zaradi česar bo potrebno najti kompromis, še pojasnjuje Grošelj.
