Ruska opozicija v Strasbourg, premier Putin v Bruselj

Evropski parlament je v četrtek sprejel resolucijo, v kateri je ostro kritiziral vladavino prava v Rusiji. Ne glede na to so se na ruskem zunanjem ministrstvu odzvali z besedami, »da je v Strasbourgu prevladala zdrava pamet.«

Objavljeno
18. februar 2011 20.30
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
Moskva –  Prvotna verzija besedila, za katero so se zavzemali evropski Zeleni ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, je namreč govorila tudi o sankcijah proti vodilnim ruskim predstavnikom, med njimi tudi proti premieru Vladimirju Putinu, ki se bo prihodnji teden v Bruslju sestal s predstavniki evropske komisije. Proti temu so nastopili socialdemokrati, preko katerih so ruski predstavniki po pisanju Kommersanta dosegli svoje, v to pa naj bi vložili kar precej naporov. V podobni resoluciji bo evropski parlament menda že aprila podal oceno ruskega volilnega sistema, prvi korak v tej smeri pa bo marčevski seminar v Moskvi, na katerem bodo sodelovali tudi evropski poslanci.

»Nekateri sodni procesi v zadnjih letih so postavili pod vprašaj neodvisnost in objektivnost sodne veje oblasti v Rusiji,« so poslanci zapisali v resoluciji, v kateri so izpostavili predvsem ostro kazen, ki so jo na drugem sodnem procesu prisodili nekdanjima lastnikoma propadlega Jukosa Mihailu Hodorkovskemu in Platonu Lebedevu. Skupaj sta bila obsojena na še 14 let zapora. Omenili so tudi smrt odvetnika investicijskega fonda Hermitage Capital Management Sergeja Magnitckega, ki so ga novembra 2008 aretirali zaradi obtožb o davčni utaji, kmalu zatem pa je v sumljivih okoliščinah umrl v priporu. Smrt odvetnika, ki je visoke uradnike notranjega ministrstva obtožil korupcije, je sprožila velik škandal. Evropski parlament je ruske oblasti pozval, naj izpolnijo obljubo predsednika Dmitrija Medvedjeva o poštenem in transparentnem sodstvu ter naj spoštujejo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Rusijo so znova pozvali k spoštovanja človekovih pravic na Severnem Kavkazu in zahtevali, naj najde odgovorne za smrt novinarjev ter borcev za človekove pravice kot so Natalija Estemirova, Andrej Kulagin, Zarema Sudalajeva, Alik Džabrailov, Stas Markelov, Anastasija Baburova in Ana Politkovska. Obsodili so tudi aretacije udeležencev shoda v podporo 31. členu ruske ustave, ki omogoča svobodo zbiranja in združevanja. »V novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, o katerem trenutno tečejo pogajanja, bi morali nameniti več pozornosti promociji demokracije ter spoštovanju vladavine prava in osnovnih človekovih pravic,« še poudarjajo evropski parlamentarci.

»Gre za zelo specifično resolucijo, ki kaže, da je evropski parlament seznanjen z razmerami v Rusiji. Upam, da bo pozitivno vplivala na dogajanje pri nas,« se je odzvala predsednica moskovske Helsinške skupine Ljudmila Aleksejeva. Precej bolj zadržan je bil vodja predsedniškega sveta za človekove pravice Mihail Fedotov: »Evropski parlament je pohitel s sprejemanjem resolucije in žal mi je, da ne vidijo, da smo v tej smeri v zadnjem času že veliko storili. Od evropskega parlamenta nočemo poslušati obsodb, saj smo dobro seznanjeni z lastnimi pomanjkljivostmi. Od njega si želimo predvsem podporo na naši poti.«

Seznami Hodorkovskega, Magnitckega in Nemcova

Pred glasovanjem je bilo v evropskem parlamentu slišati tudi pozive k razširitvi seznama v Evropi nezaželenih ruskih predstavnikov. Poleg seznama Hodorkovskega in Magnitckega, na katerem se nahajajo vpleteni v omenjena sodna procesa, je po strasbourških kuloarjih zaokrožil še t. i. seznam Nemcova, na katerem so vsi, ki po oceni ruske opozicije kršijo rusko ustavo: premier Vladimir Putin, glavni kremeljski propagandist Vladislav Surkov, namestnik premiera Igor Sečin in nekdanji predsednik prokremeljskega mladinskega gibanja Naši Vasilij Jakimenko.

Glavna pobudnica omenjenega predloga je estonska poslanka Kristiina Ojuland iz Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. »Nočemo, da bi Rusija postala nov Egipt ali Tunizija, ampak da bi postala močan in demokratičen partner, na katerega se lahko zanesemo. Če nas bodo obtožili, da se vmešavamo v ruske notranje zadeve, ker podpiramo rusko opozicijo, bom odgovorila, da gre za članico Sveta Evrope, ki je podpisala evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Kršenje človekovih pravic je zato mednarodna zadeva,« je dala vedeti, da bodo v Strasbourgu pozorno spremljali postopek registracije nove opozicijske Stranke narodne svobode, ki naj bi na junijskem kongresu zbrala skupnega opozicijskega predsedniškega kandidata.
Skupaj z njo je na tiskovni konferenci nastopil tudi trenutno najbolj izpostavljen ruski opozicijski politik Boris Nemcov, ki je povedal, da bodo 11. marca v Moskvi pripravili seminar o volilnem sistemu v Rusiji, na katerem bodo sodelovali tudi evropski parlamentarci. »Ponudili smo jim, da že marca začnejo spremljati proces pred volitvami v dumo. Najprej bodo pozornost usmerili na pravosodno ministrstvo, kamor bomo podali zahtevo za registracijo nove stranke. Če nas bodo zavrnili, bodo volitve nelegitimne,« je poudaril in dodal, da se bo opazovanje nadaljevalo tudi med predvolilno kampanjo in na sam volilni dan. »Na podlagi tega bo evropski parlament aprila predstavil resolucijo o ruskem volilnem sistemu,« je o cilju monitoringa povedal sopredsedujoči Stranki narodne svobode in nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov. Tudi on je poudaril, da je toleranca do opozicijskih strank pomemben vidik svobodnih volitev in dolžnost Rusije, ki izhaja iz številnih mednarodnih dokumentov.«
Pri vladajoči stranki Enotna Rusija menijo drugače in član generalnega sveta stranke Aleksej Česnakov ocenjuje, da se taktika opozicije ne bo obnesla, »saj nobena normalna država na svetu ne bo registrirala politične organizacije zaradi zahteve tujih držav«. Prepričan je, da je naloga opozicije pred domačimi volilci dokazati, da je vredna zaupanja, »ne pa da teka od enega do drugega prijatelja v tujini.«