Ruski obveščevalci identificirani kot vir kibernetičnih napadov

Vojaška obveščevalna služba GRU naj bi bila povezana tudi s poskusom napada na mrežo Organizacije za prepoved kemičnega orožja.

Objavljeno
04. oktober 2018 11.32
Posodobljeno
04. oktober 2018 19.46
Fotografija, ki jo je objavilo nizozemsko ministrstvo za obrambo, prikazuje štiri agente ruske vojaške obveščevalne službe (GRU), ki so jih nizozemski organi aprila izgnali iz države zaradi domnevnega poskusa izvedbe kibernetičnega napada na mrežo Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu. FOTO: AP
Britanska in nizozemska vlada sta rusko vojaško obveščevalno službo (GRU) obtožili kršenja mednarodnega prava in jo obsodili neupoštevanja univerzalnih vrednot, po tem ko so jo obveščevalni organi obeh držav prvič izrecno identificirali kot vir vrste kibernetičnih napadov na tuja podjetja in medije ter pomembne mednarodne organizacije.

Britanska premierka Theresa May in njen nizozemski kolega Mark Rutte sta v skupni izjavi poudarila, da operacije GRU obsegajo vse od destruktivnih kibernetičnih napadov do uporabe nezakonitih živčnih strupov in se zavezala, da bosta njuni državi, v sodelovanju z zaveznicami, »zavarovali načela mednarodnega prava in mednarodne institucije pred tistimi, ki jim želijo škoditi«. Ravnanje ruskih obveščevalcev sta poleg Londona in Haaga obsodili tudi vodstvi Nata in evropske komisije. Nizozemska je še pred razkritjem obsega ruskih obveščevalnih aktivnosti na zagovor poklicala ruskega veleposlanika v Haagu, medtem ko je ameriško tožilstvo sedem ruskih državljanov obtožilo sodelovanja pri pripravi kibernetičnih napadov in pranja denarja.

Predstavniki ruske vlade so obtožbe na račun GRU v prvih odzivih odločno zanikali. Predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova jih je opisala kot »velike fantazije«.
 

Med tarčami tudi OPCW


Britansko zunanje ministrstvo je danes izpostavilo šest primerov kibernetičnih napadov, izvedenih med julijem 2015 in lanskim oktobrom, za katerimi so »skoraj zagotovo« stale GRU oziroma hekerske skupine, sponzorirane s strani ruske države, je poročal Financial Times. Nekaj ur kasneje so nizozemski organi potrdili, da so v povezavi s poskusom kibernetičnega napada na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki je med drugim preiskovala uporabo kemičnega orožja v Salisburyju, iz države aprila letos izgnali štiri ruske državljane, ki so delovali pod okriljem vojaške obveščevalne službe GRU, v državo pa vstopili z diplomatskimi potnimi listi. Četverica je po navedbah nizozemskih varnostnih organov načrtovala vdor v zaprt informacijski sistem OPCW, sestavljali pa so jo računalniški strokovnjak in podporni agenti.

image
Vodja nizozemske vojaške obveščevalne in varnostne službe Onno Eichelsheim je na novinarski konferenci v Haagu razkril poskus kibernetičnega napada na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja, zaradi katerega so z Nizozemske aprila izgnali štiri ruske agente. FOTO: Bart Maat / ANP / AFP


Analiza prenosnega računalnika, ki so ga zasegli skupini, je po poročanju BBC pokazala, da je bil uporabljen v poskusih kibernetičnih napadov v Braziliji, Švici in Maleziji. V Maleziji naj bi bil uporabljen za napad na preiskavo sestrelitve letala MH17 letalske družbe Malaysia Airlines nad vzhodom Ukrajine leta 2014, v kateri je umrlo 298 potnikov in članov posadke, od tega večina nizozemskih državljanov.
 

Zaostrovanje spora


Obtožbe britanskih in nizozemskih oblasti predstavljajo najnovejšo zaostritev diplomatskega spora med Zahodom in Rusijo, ki je izbruhnil po spodletelem poskusu umora nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere Julije s kemičnim orožjem marca letos v Salisburyju, za katerega je London okrivil Moskvo. Čeprav sta Sergej in Julija Skripal napad preživela, je kasneje za posledicami zastrupitve z ostanki živčnega strupa vrste novičok umrla britanska državljanka Dawn Sturgess.

image
Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je napovedal, da bo Združeno kraljestvo odgovorilo na ruske kibernetične napade. FOTO: REUTERS/Toby Melville


Kibernetični napadi, izvedeni s strani ruskih obveščevalnih služb, so po trditvah britanskih organov vplivali na prebivalce več držav, njihova gospodarstva pa prikrajšale za milijone evrov. Med napadi, ki jih je izpostavilo britansko zunanje ministrstvo, najbolj izstopajo vmešavanje v kampanjo ameriške demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, objava na tisoče mailov članov demokratske stranke in vdor v mrežo mednarodne protidopinške agencije (WADA).
 

Povezava s Salisburyjem


Britanski preiskovalci po poročanju BBC sicer verjamejo, da so osebe, povezane z GRU, stale tudi za napadom v Salisburyju. Konec prejšnjega meseca je bil kot eden izmed dveh domnevnih napadalcev identificiran 39-letni polkovnik Anatolij Čepiga, član posebnih enot pod nadzorom GRU, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin leta 2014 odlikoval z najvišjim ruskim vojaškim priznanjem.

image
Aleksander Petrov in Ruslan Boširov, ki so ga britanski varnostni organi kasneje identificirali kot polkovnika Anatolija Čepigo, sta osumljena izvedbe napada v Salisburyju. FOTO: Metropolitan Police via AP


Čepigo in še enega domnevnega ruskega agenta, Aleksandra Petrova, so v začetku marca ujele varnostne kamere v Salisburyju. Polkovnik, ki se v javnosti od takrat predstavlja kot Ruslan Boširov, je med intervjujem za rusko televizijo RT zatrdil, da je Združeno kraljestvo obiskal kot turist. Enako razlago je kasneje ponudil ruski predsednik Putin, ki je Čepigo in Petrova opisal kot civilista.

Ruski voditelj je včeraj med odgovarjanjem na vprašanja novinarjev ob robu energetskega foruma v Moskvi proglasil Sergeja Skripala za »izdajalca domovine« in »ničvredneža«.