Tiskane izdaje
New York/Moskva - Ruski poslanci so pripravljeni gruzinski separatistični pokrajini Abhazija in Južna Osetija priznati kot neodvisni državi, če je takšna želja tamkajšnjih prebivalcev, so danes sporočili iz Moskve. Abhazija je pred tem sicer že napovedala, da bo Moskvo zaprosila, da prizna njeno neodvisnosti.
"Abhazijci bomo rusko vodstvo zaprosili, da prizna Abhazijo," je danes sporočil namestnik predsednika abhazijskega parlamenta Vjačeslav Cugba. Abhazijski parlament naj bi tako še danes razpravljal o prošnji za priznanje neodvisnosti, ki jo namerava ruskemu vodstvu poslati abhazijski predsednik Sergej Bagapš. V četrtek naj bi se nato v središču abhazijske prestolnice Suhumi zbrali predstavniki vseh tamkajšnjih političnih strank in gibanj ter dokončno potrdili omenjeno prošnjo.
Rusija je že pred tem poudarjala, da v luči zadnjih rusko-gruzijskih vojaških spopadov ne ena ne druga separatistična pokrajina ne moreta ostati del Gruzije. Svet federacij naj bi se na izrednem zasedanju, na katerem bo odločal o priznanju neodvisnosti obeh regij, sestal že v ponedeljek.
Ob pokrajini sta sicer mednarodno priznani kot del Gruzije. Sami sta de facto neodvisnost razglasili že v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, vendar te ni priznala nobena država. Abhazija si trenutno prizadeva za priznanje samostojnosti, medtem ko se Južna Osetija želi priključiti Rusiji.
Rusija v VS ZN pokopala francoski predlog o Gruziji
Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN v New Yorku dejal, da Rusija ne more podpreti francoskega predloga resolucije o Gruziji, obtožbe zahodnih držav, da Rusija ne uresničuje mirovnega načrta, pa označil za propagando.
VS ZN se je sestal na zahtevo Francije, ki je ob tem predlagala resolucijo o umiku ruskih vojaških sil iz Gruzije v skladu z dogovorom med predsedujočim EU, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedjevom. Dogovor in sporazum o prekinitvi ognja bi moral končati spopade, ki so se začeli, potem ko je gruzijska vojska 7. avgusta sprožila ofenzivo v Južni Osetiji.
Gruzijsko-ruski konflikt terjal 1771 mrtvih
Oboroženi konflikt med Gruzijo in Rusijo zaradi gruzijske separatistične pokrajine Južne Osetije je po uradnih podatkih vpletenih strani terjal 1771 smrtnih žrtev, večina med njimi, 1492, je umrla med ofenzivo gruzijske vojske.
Gruzijska vlada je med Gruzijci naštela skupaj 215 mrtvih, od tega 146 med vojaki in policisti ter 69 med civilisti. V bojih je bilo obenem ranjenih 1469 ljudi.
V ruski vojski, ki je v podporo južnoosetijskim silam 8. avgusta vkorakala v Gruzijo, je umrlo 64 vojakov. Še 323 vojakov je bilo v spopadih ranjenih.
Do glasovanja o resoluciji sploh ni prišlo
Večina članic VS ZN je predlog resolucije podprla, vendar pa je Čurkin razpravo praktično končal, ko je dejal, da Rusija takšnega besedila ne more sprejeti, saj zahteva takojšen umik ruskih enot, kar pa naj ne bi bilo v skladu z dogovorom med Sarkozyjem in Medvedjevom. O resoluciji VS ZN tako ni niti glasoval, saj ima Rusija kot stalna članica pravico veta.
"Šest načel iz dogovora mora biti sprejetih v celoti. Rusija ne sprejema takšnega pristopa po kosih, ki si ga je sedaj privoščila Francija in ki postavlja vse dogovorjeno na glavo," je po zasedanju novinarjem povedal Čurkin. Ruski veleposlanik je dejal, da ima šest načel določen vrstni red, po katerem se morajo najprej gruzinski vojaki umakniti v svoje vojašnice, kar se še ni zgodilo, nato bodo ruske sile sprejele dodatne varnostne ukrepe za svoje mirovne sile in nato začele umik.
Umik enot se bo začel 22. avgusta
"Umikanje dodatnih enot, ki jih je Rusija napotila po gruzinski agresiji na Južno Osetijo, se bo verjetno lahko začel 22. avgusta," je še dejal Čurkin in zanikal besede francoskega predstavnika Jeana Pierra Lacroixa, da naj bi mu zagotovil, da bo ruski umik do tega datuma že končan. Čurkin je bil tudi ogorčen, ker naj bi francoski kolegi v zadnjem trenutku spremenili pristop, saj so se še zjutraj pogovarjali o resoluciji, ki bi bila sprejemljiva tudi za Rusijo, nato pa naj bi iz "Bruslja prišli vsi mogoči zmedeni signali".
Gruzijske oblasti: Rusija uničuje infrastrukturo
Gruzijski veleposlanik pri ZN Irakli Alasania je v svojem nastopu dejal, da Rusija še naprej krši mirovni načrt in da deli Gruzije ostajajo pod rusko okupacijo. Rusija naj bi bila odločena uničiti Gruzijo in ruši mostove, predore ter drugo infrastrukturo. Prav tako naj bi potekali ropanje opreme gruzijske vojske, teroriziranje civilnega prebivalstva in izvidniški poleti nad suverenim ozemljem Gruzije ter celo etnično čiščenje Gruzijcev iz Južne Osetije in Abhazije.
Ameriški predstavnik Alejandro Wolff je zahteval takojšen umik ruske vojske iz Gruzije in jo obtožil, da ovira dostop humanitarnih delavcev do pomoči potrebnih. Dejal je, da ne more biti nobene razprave, da sta Južna Osetija in Abhazija del gruzijskega ozemlja. Prav tako je dejal, da Rusija s svojimi dejanji zanika lastne trditve, da je njena vojska tam kot mirovni posrednik. Wolff je zatrdil, da Gruzija ne predstavlja nobene vojaške grožnje Rusiji.
Čurkin je vse obtožbe zavrnil kot propagandne napade. Kasneje je ponovno opozarjal, da je vse skupaj začela Gruzija s predsednikom Mihailom Sakašvilijem na čelu ter da skušajo nekateri agresorja prikazati kot žrtev. Razpravo v VS ZN je označil za neproduktivno zapravljanje časa. Glede želje Gruzije, da se pridruži zvezi Nato, je Čurkin dejal, da je eno od načel zahodnega zavezništva, da se konflikti ne rešujejo s silo. "Na to je Sakašvilija spomnila ruska vojska," je dejal veleposlanik Rusije.
