Tiskane izdaje
Zagreb - Za četrtek je sklicala nujni sestanek s predsedniki opozicijskih strank. Ne zato, ker bi jo skrbeli dogodki v državi, ampak se je za sestanek odločila, ko je ugotovila, da je voditelje strank na politične posvete konec tedna povabil predsednik Ivo Josipović. Kakor kaže, je v Banskih dvorih nastala precejšnja panika in užaljenost, saj da nastaja vtis - tudi zaradi predsednikovih precej jasnih kritik vlade - da Pantovčak prevzema pobudo pri urejanju razmer v državi.
»Stanje v državi je težko in se bo še zapletalo, na ulicah so protestniki, gospodarski položaj je slab, priča smo vroči razpravi o dnevu volitev in referendumu o vstopu v EU, ankete kažejo vse večji padec podpore vladi in vstopu v Unijo,« so sporočili iz predsednikovega urada in dodali, da se želi Josipović o tem pogovoriti z vodilnimi politiki. Predsednik, ki se do razmer v državi doslej ni jasno in odločno opredelil, je očitno ugotovil, da vladi stvari uhajajo iz rok. Tako je, denimo, povsem jasno sporočil, da bi moral biti referendum o vstopu v EU po volitvah. Kakor je znano, hoče Kosorjeva prav nasprotno - referendum naj bo pred volitvami. Gre za izjemno nevarno početje, saj bi se lahko ta spremenil v referendum o osovraženi vladi, oblast pa bi, ob veliko nasprotnikih vstopa v EU, gladko ostala brez dovoljenja državljanov za vstop v evropsko povezavo.
Josipović je dejal tudi, da bi določitev datuma volitev, česar premierka noče storiti, zelo razbremenila vlado, saj bi lahko pogajanja z Unijo sklenila »v večjem miru«. Znano je, da se Kosorjeva jesenskemu razpisu volitev izogiba oziroma jih želi prestaviti na konec leta ali celo v začetek prihodnjega, računajoč, da bo prišlo do čudeža, ki bi omogočil HDZ dober rezultat na volitvah. Premierka je dejala, da bo volitve razpisala, ko bo izvedela natančen datum sklenitve pogajanj z EU. Tega pa iz Bruslja še nekaj časa ne bo, skoraj zagotovo pa ne junija, kakor pričakujejo Banski dvori. To pomeni, da bo pristopna pogodba v najboljšem primeru podpisana konec leta, ko bo tudi referendum, volitve pa se po tem vladnem scenariju premaknejo v leto 2012. To bi po presoji HDZ prineslo dovolj časa za stabilizacijo države in večjo priljubljenost vlade. To je sanjski scenarij, ki pa je sprt z resničnostjo, saj se politična in gospodarska kriza iz dneva v dan le še poglabljata.
K premierki ali predsedniku?
In če se Kosorjeva še pred nekaj dnevi o vseh teh vročih temah ni hotela pogovarjati, je čez noč prišlo do drastične spremembe: zdaj se želi z opozicijo pogovarjati tako o volitvah, kakor tudi o referendumu EU oziroma stopanju v povezavo. Vprašanje pa je, ali ji bo to uspelo. V resnici je sestanek že propadel, saj sta sodelovanje popoldne že odpovedali ključni opozicijski stranki, SDP in HNS, najverjetneje pa se jima bodo pridružili tudi drugi iz opozicijskega bloka. V obeh strankah so ocenili, da je vabilo neprimerno, saj prihaja po tem, ko so jo vsak dan pozivali, naj pride v sabor in pojasni razmere v državi ter sporoči datum saborskih volitev. V največji opozicijski stranki dodajajo, da sestanek ne bi bil sklican, če ga pred njo ne bi sklical Josipović; da gre torej za nečimrnost in ne za iskreno željo po pogovoru.
Čeprav je predsednikovo »nespodobno povabilo« glavni razlog za premierkino nenadno željo po sestankovanju z opozicijo, pa so jo k temu prisilili tudi protesti (ti se bodo jutri menda nadaljevali v Zagrebu), stanje v koaliciji in pritiski opozicije. Ob tem niso zanemarljive novice, da je vse več nervoze tudi v koalicijskih strankah, kmečki HSS in srbski SDSS, kjer razmišljajo o dveh možnostih, če junija pogajanja z EU ne bodo končana: bodisi izstopu iz vlade ali razpisu volitev že jeseni. In junija pogajanja, kljub vladnemu optimizmu, ne bodo končana.
Josipović: Ne grem na volitve!
Odzivi opozicijskih strank so pričakovani - po njihovi presoji je premierkin edini namen poskus izničiti predsednikovo pobudo in sestanek na Pantovčaku narediti brezpredmetnega. »Pričakujem vse voditelje strank. Videli bomo, kdo od njih bo pomagal, da sklenemo pogajanja [z EU]. Konec pogajanj je vladni strateški cilj, upam da tudi za večino strank,« je včeraj dejala premierka, ki pričakuje tudi podporo programu gospodarskega okrevanja in izvedbi reform. Zadnje precej ostre predsednikove izjave, kakor tudi tiha podpora opozicijskih zahtevam, v HDZ poleg tega razumejo kot neposredni napad na Banske dvore.
Kosorjeva je zato precej zaostrila tudi z Josipovićem. Po medijih mu je sporočila, da se z njim nikakor ne strinja, da bi morale biti volitve pred evropskim referendumom, da predsednik tako »zastopa eno stran« in da »ni dobro, da se postavlja na čelo opozicije«. Te namige je Josipović nemudoma zavrnil kot »podtikanje« in ji sporočil, da ni njen konkurent in da »ne gre na volitve«. Nato je premierka predsedniku užaljeno očitala, da nje, predsednice HDZ, sploh ni povabil na posvetovanja. Iz Josipovićevega urada so popoldne poslali uglajeno sporočilo za javnost: »Do poldneva so vse stranke, razen HDZ, potrdile prihod. Predsednik podpira vse oblike političnih posvetov o aktualnih temah, tudi tiste, ki jih namerava imeti predsednica vlade.«
Težave tudi v HDZ
Težave s splošno krizo, predsednikom, opozicijo, koalicijo in ljudmi na ulici pa niso edine, s katerimi se srečuje Kosorjeva. V tukajšnjih medijih zagnano ugibajo o razmerah v HDZ. Poleg drobnih znamenj, da se trdo desno krilo pripravlja na prevzem stranke, mediji pišejo predvsem o prihajajoči čistki v stranki. Da bi onemogočila to krilo, Kosorjeva menda pripravlja nevtralizacijo nekaterih vidnejših članov, morda tudi z znotrajstrankarskimi volitvami, ki bi utrdile njen položaj. Kakor je znano, Kosorjeva nikoli ni bila uradno izvoljena za predsednico HDZ, temveč jo je ustoličil njen predhodnik Ivo Sanader. Da se tudi HDZ, kljub zatrjevanju, da volitev še mesece ne bo, pripravlja nanje, menda dokazuje priprava volilnih list in nosilcev, na katerih menda ne bo več nekaterih vidnejših članov stranke. Medijske informacije so zelo različne. Po enih je na odstrelu tudi siva eminenca HDZ Vladimir Šeks, po drugih bo zagotovo ostal.
