Sadama Huseina usmrtili z obešanjem

Bagdad/Washington/Aman/Helsinki - Iraška televizija Al Hurra, ki jo podpirajo ZDA, je potrdila, da so iraške oblasti okrog tretje ure zjutraj po srednjeevropskem času usmrtile nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina.

Zasebna iraška televizija Biladi je predvajala posnetek, na katerem je videti truplo Huseina, prekrito z belo rjuho.

Truplo na posnetku je zavito v bel prt, odkrita je le zgornja polovica telesa, glava pa visi nagnjena pod desnim kotom. Posnetek je slab in traja le nekaj sekund.

Pred tem so iraške televizije objavila 20-sekundni posnetek zadnjih trenutkov Huseina pred usmrtitvijo. 69-letni Husein je miren, videti je, kako govori rabljem v usnjenih kapucah, ko mu okoli vratu najprej ovijejo črno krpo, nanjo pa mu nadenejo vrv in ga usmerijo proti kovinskemu odru. Samega trenutka obešenja, ki v arabskem svetu velja za žalitev, na posnetku ni videti.

Husein ni želel nadeti kapuce

Iraški svetovalec za nacionalno varnost Muvafak al Rubaj, ki je bil eden od treh iraških visokih predstavnikov, ki so bile priče usmrtitvi, je medtem poudaril, da je bil Husein pred obešanjem miren in spokojen, pokazal pa je tudi pogum in se ni poskušal upirati. V rokah je držal sveto muslimansko knjigo Koran in izjavil, da bi jo rad poklonil osebi z imenom Bander. Rubaj ni pojasnil, kdo to je. Po navedbah prič ob usmrtitvi Sadam Husein sicer ni dovolil, da bi mu nadeli kapuco, njegova zadnje besede pa so bile " Bog je velik".

Kot je povedal Rubaj, so z nekdanjim iraškim predsednikom lepo ravnali že med sojenjem, primerno pa bodo poskrbeli tudi za njegove posmrtne ostanke. Po Rubajevih besedah so Huseina hoteli usmrtiti na poseben dan za muslimane. Danes se namreč začenja praznik žrtvovanja kurban bajram. Vendar pa je zanikal, da se je obsodba izvršila na dan praznika. Kot je poudaril so ga usmrtili veliko pred začetkom kurban bajrama, ki se je začel ob zori.

Rubaj je še zanikal poročanje tujih tiskovnih agencij, da so usmrtili tudi dva Huseinova sodelavca. Kot je še poudaril, bodo Huseinovega polbrata Barzana Ibrahima Hasana al Tikritija, vodjo nekdanje iraške obveščevalne službe in nekdanjega sodnika revolucionarnega sodišča Avada al Saduna usmrtili po omenjenem prazniku, ki se za sunite konča v torek, za šiite pa v sredo.

Iraška vlada se po Rubajevih besedah še ni odločila, ali bodo posnetke in fotografije Huseinove usmrtitve pokazali javnosti. Kot je še poudaril, je bila usmrtitev stoodstotno iraška odločitev, ameriška stran pa pri tem ni bila udeležena.

Po besedah Samija al Askarija, svetovalca iraškega premiera, se iraška vlada še ni odločila, kaj bo naredila s Huseinovimi posmrtnimi ostanki.

Razprtije glede kraja Huseinovega groba

Kot poroča arabska televizija Al Arabija so truplo Sadama Huseina predali vodji njegovega klana in ga peljejo v Tikrit, kjer naj bi ga v nedeljo pokopali blizu vasi Udža. Po poročanju Al Arabije se Huseinovi privrženci že zbirajo v tamkajšnji mošeji in pričakujejo Huseinove posmrtne ostanke.

Po današnji usmrtitvi se je v njegovem rojstnem kraju Tikrit kljub uvedbi tiridnevne policijske ure zbralo več sto protestnikov, ki so od iraške vlade zahtevali, naj Huseinovo truplo pripeljejo v Tikrit. Predstavnik iraške vlade je že sporočil, da bo Husein pokopan v Iraku, Huseinova hči, ki je v izgnanstvu v Jordaniji, pa je izrazila željo, da bi očetovo truplo izročili družini, ki bi ga pokopala v Jemnu.

Iraška vlada si prizadeva nekdanjega diktatorja pokopati na neznanem kraju, s čimer bi zagotovila, da Huseinov grob ne bo postal romarsko središče njegovih privržencev. V skladu z muslimansko tradicijo naj bi človeka, umrlega pred poldnevom, pokopali še isti dan.

Odvetniki nekdanjega iraškega voditelja so medtem izrazili mnenje, da je bila Huseinova usmrtitev "politični umor," Husein pa je po njihovih besedah umrl kot mučenik.

Protesti proti usmrtitvi Huseina

V Iraku so danes potekale mnoge demonstracije proti usmrtitvi nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina. V Tikritu, Huseinovem rojstnem kraju, se je na ulicah kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo več oboroženih moških, ki so streljali v zrak in zahtevali maščevanje za usmrtitev.

Policija je na vhodih v Tikrit postavila zapore in sporočila, da nihče ne sme zapustiti mesta ali vanj vstopiti štiri dni. Kakih 500 ljudi, ki so protestirali proti usmrtitvi, se je zbralo tudi na ulicah sunitske Samare, zaradi česar je policija uvedla policijsko uro. Več sto ljudi se je zbralo tudi v Ramadiju, več kot 2000 ljudi pa je demonstriralo v Advarju, vasi južno od Tikrita, kjer so ameriške sile leta 2003 v podzemnem bunkerju prijele Huseina.

Huseinova razpuščena stranka Baas je medtem na svoji spletni strani Iračane pozvala, naj se brez milosti maščujejo ZDA in Iranu za Huseinovo usmrtitev.

Proti usmrtitvi Huseina je več tisoč ljudi protestiralo tudi v Indiji, Pakistanu in Bangladešu. V Kalkuti je več tisoč demonstrantov vzklikalo protiameriška gesla ter zažigalo slike ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira. Največje demonstracije so bile v Šrinagarju in zvezni državi Kerala, kjer je večinsko prebivalstvo muslimansko.

Indija, ki šteje 130 milijonov muslimanov, je sicer izrazila razočaranje nad Huseinovo usmrtitvijo.

Eksplozija zahtevala 30 življenj

Nekaj ur po usmrtitvi je v kraju Kufa, 160 kilometrov južno od Bagdada, eksplozija zahtevala najmanj 30 življenj, 45 ljudi pa ranila.

Bomba je eksplodirala na manjšem avtobusu, ki je bil na ribji tržnici. Ameriška vojska pa je sporočila, da je v Iraku umrlo še pet ameriških vojakov, decembra tako skupno že 106. S tem je december postal najbolj smrtonosen mesec za ameriške vojake v tem letu.

V sunitsko-šiitski četrti v Bagdadu je v treh zaporednih eksplozijah avtomobilov bomb umrlo najmanj 15 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 25. Do eksplozij je prišlo deset ur po usmrtitvi Huseina, vendar še ni jasno, ali so napad izvršili sunitski privrženci usmrčenega.

Trije ameriški vojaki so umrli v četrtkovih spopadih v zahodni provinci al Anbar, eden v petek, v Bagdadu pa je umrl v petek še en vojak, potem ko je njegova patrulja naletela na mino.

Doslej je s 105 mrtvimi ameriškimi vojaki kot najbolj smrtonosen letošnji mesec veljal oktober. Od napada ZDA na Irak marca 2003 je v Iraku umrlo že 2989 ameriških vojakov.

Ameriški okrožni sodnik zoper preložitev smrtne kazni

Ameriški okrožni sodnik Collen Kollar-Kotelly je zavrnil kratkotrajno preložitev usmrtitve nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina. V Bagdadu so se medtem zbrale priče na tako imenovanem zelenem območju, kjer je potekala usmritev. Duhovnik naj bi izrekel zadnje besede pred obsojenim.

Preložitev smrtne kazni so predlagali Huseinovi advokati pozno ponoči v petek. Pravni zasopniki se niso strinjali z obsodbo, ker so proti Sadamu Huseinu vložili tudi civilno tožbo v Washingtonu. Kot obtožencu bi Huseinu kratili pravico, da se brani, če bi bil obsojen. Zaenkrat Sadama Huseina še niso opozorili na uveljavitev te pravice in na posledice, ki bi jih imela razsodba, so povedali Huseinovi zastopniki.

Svojci pri Sadamu Huseinu

Nekdanjega iraškega predsednika sta hotela še zadnjič videti njegov pravni zastopnik Najeev al Nauimi ter Huseinova hčerka. Al Naumi je povedal, da je hčerka za očetom v Amanu jokala, ker je hotela biti z njim, toda njeni želji ni bilo mogoče ugoditi.

Sadam Husein je bil obsojen na smrt zaradi pokola 148 šiitov iz vasi Dudžail leta 1982. Prizivno sodišče je potrdilo smrtno kazen, ki mora biti v skladu z iraško zakonodajo izvršena v 30 dneh. Iraško kazensko sodišče je v četrtek objavilo sodbo, v kateri je zavrnilo pritožbo in ukazalo izvršitev smrtne kazni, kar je prva faza postopka, ki se bo zaključil z obešanjem.