Saharov 2013: Nagrada deklici, ki so ji ukradli nasmeh

Strasbourg – Malala Jusufzai, deklica, ki so ji talibi ukradli nasmeh, je dobitnica letošnje prestižne nagrade Saharova za svobodo misli. Nagrado, ki jo podeljuje evropski parlament, je dobila le nekaj dni po prvi obletnici brutalnega napada nanjo, po katerem so ji komajda rešili življenje. Nagrado ji bodo podelili 20. novembra v Strasbourgu.

Zdaj šestnajst let stara Malala iz Mingore v pakistanski dolini Svat je ime dobila po znameniti paštunski pesnici in bojevnici za ženske pravice Malali iz Majvanda na jugu Afganistana. In takšna je bila po svoje tudi sama. Talibi so oktobra lani streljali nanjo prav zaradi njenega upora proti prepovedi šolanja deklet in žensk. Svoj prvi javni govor z naslovom Kako si talibi drznejo jemati temeljno pravico do izobrazbe? je imela že leta 2008, ko je imela šele enajst let.

Ko so januarja 2009 na območjih pod nadzorom talibov zaprli vse dekliške šole, je na BBC v urdujskem jeziku začela pisati blog. Pod psevdonimom Gul Makai, ki si ga je izposodila iz znane paštunske ljudske pripovedke. Zaradi bloga je zaslovela daleč naokoli. Toda ko so razkrili njeno identiteto, so družini začeli groziti. Ne le njej, ampak tudi očetu Ziaudinu, pesniku in velikemu zagovorniku izobraževanja otrok, ki je nekoč ustanovil in vodil pravo verigo javnih šol. Grožnjo so uresničili 9. oktobra lani. Ko se je s šolskim kombijem vračala domov, so jo ustrelili v glavo in vrat. Petdeset uglednih pakistanskih klerikov je s fatvo obsodilo ta grob napad talibov, toda njihovega početja to ni ustavilo. Družini Jusufzai so še naprej grozili s smrtjo.

Malala Jusufzai si je po napadu toliko opomogla, da so jo lahko prepeljali v Birmingham v Veliko Britanijo, kjer so jo zdravniki po več posegih končno le postavili na noge. Marca letos je spet prišla k pouku – v britansko dekliško srednjo šolo v Edgbastonu. Šolnino zanjo, ki na leto znaša dobrih 11.000 evrov, plačuje pakistanska vlada. Svoj šestnajsti rojstni dan, bilo je 12. julija letos, je praznovala v Združenih narodih v New Yorku. Od tam je svetovni javnosti sporočila, da lahko »en otrok, en učitelj, ena knjiga, eno pisalo spremeni svet« in pri tem ostro ošvrknila svoje nesojene morilce, ki da iz strahu pred spremembami razstreljujejo šole v njeni domovini. V Združenih narodih so ta dogodek razglasili za Malalin dan. Revija Time jo je že pred tem uvrstila na seznam 100 najvplivnejših Zemljanov.

Kandidati za nagrado Saharova, ki jo podeljujejo od leta 1988, so bili tudi tokrat trije. Zanjo so se poleg Malale Jusufzai potegovali še trije beloruski politični zaporniki: vodja človekoljubne organizacije Vjasna Ales Bjaljacki, nekdanji opozicijski predsedniški kandidat Mikalaj Statkevič in član mladinskega gibanja Mlada fronta Eduard Lobau ter ameriški žvižgač Edward Snowden.

Nagrada je ime dobila po znanem sovjetskem disidentu Andreju Saharovu, ki je leta 1975 dobil Nobelovo nagrado za mir. Evropski parlament jo podeljuje posameznikom ali skupinam, ki svoja življenja posvečajo boju za človekove pravice in svobodo, predvsem pa za svobodo misli. Lani sta nagrado, vredno 50.000 evrov, dobila iranska odvetnica Nasrin Sotudeh in iranski režiser Džafar Panahi. Nagrajenca nista mogla v Strasbourg. Nasrin Sotudeh je bila v zaporu, izpustili so jo šele letos, tik pred obiskom novega iranskega predsednika Hasana Rohanija v OZN, Džafar Panahi pa je bil in je še vedno v hišnem priporu.

Prvo nagrado Saharova je leta 1988 dobil legendarni južnoafriški politik Nelson Mandela. Med nagrajenci je bilo pozneje veliko znanih imen in tudi Nobelovih nagrajencev. Z območja nekdanje Jugoslavije so nagrado doslej dobili Adem Demaçi in Ibrahim Rugova s Kosova ter sarajevski dnevnik Oslobođenje. Predlani je nagrado dobilo pet aktivistov arabske pomladi iz Egipta, Libije, Sirije in Tunizije. Na tem seznamu je od danes tudi pogumna Malala Jusufzai iz Pakistana.