Samosežigi netijo ogenj političnega upora

Peking – Dalajlama je v sredo vodil molitve za devet lamaističnih menihov, ki so se zažgali v protest proti nasilju kitajske oblasti nad njihovo vero. Zadnji takšen protest se je zgodil v ponedeljek, ko je 20-letna Tenzin Wangmo umrla v plamenih, pred tem pa zahtevala svobodo za Tibet in vrnitev verskega poglavarja v to deželo.

Tenzin Wangmo je bila prva ženska, ki se je zažgala. Tako kot osem lam, ki so to storili pred njo, je bila tudi ona iz tibetanske regije Aba v pokrajini Sečuan. Usodno dejanje je izvedla ob eni uri popoldne na razpotju nedaleč od svojega samostana Mame Dechen Chokorling, pri tem pa skrbno izbrala kraj, kjer ni bilo pripadnikov varnostnih sil, ki bi lahko preprečili ta grozljivi protest.

Krajevna oblast je takoj nato povečala navzočnost pripadnikov oborožene policije ter vojske okoli samostana in tudi okoli bližnjega mesta Ngaba, vodstvo v Pekingu pa še vedno trdi, da takšnih izrazov protesta ni mogoče upravičiti.

»Posamezni tuji mediji in nekatere organizacije vse to zelo napihujejo,« je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva za tisk Liu Weimin in zanikal trditve, da se je redovnica zažgala dan po tem, ko so kitajski pripadniki varnostnih sil ubili dva Tibetanca, ki sta protestirala pred policijsko postajo v prefekturi Ganzi v bližini Abe. »V resnici so policisti rešili nekaj posameznikov, ki so se zažgali, in jih prepeljali v bolnišnico,« je v torek trdil Liu. »Ni bilo nikakršnega nasilja!«

Tibetanci v izgnanstvu pa so menili popolnoma drugače. Medtem ko se povečuje število menihov, ki se zažigajo v znamenje protesta, vlada v Dharamsali, indijskem mestu, ki že več kot pol stoletja daje zatočišče dalajlami, tibetanski vladi v izgnanstvu in več sto Tibetancem, ki so prebegnili s kitajske strani Himalaje, turobno razpoloženje. Gre za nekakšno mešanico strahu in spoštovanja do tistih, ki na najbolj boleč način pozivajo svet, naj nikar ne dovoli, da bi se vprašanje statusa Tibeta pometlo pod preprogo. Čeprav se je dalajlama v sredo v njihovo čast postil in zbral duhovnike na 90-minutni molitvi, tudi on ni mogel popolnoma jasno povedati, ali je samomor v ognju budistični greh ali učinkovito politično orožje.

»Življenje je zelo, zelo dragoceno,« je poudaril Geche Kalsan Damdul, lamaistični menih in član parlamenta v izgnanstvu. »Vendar nihče zunaj Tibeta ne more od teh ljudi zahtevati, naj prenehajo ali nadaljujejo takšno delovanje. Z vidika tibetanske vlade v izgnanstvu je težko reči, da bi se morali odreči samozažiganju, ko pa so razmere na Tibetu tako brezupne.«

Pravice do samozažiga 
jim ne morejo odreči

Novi premier Lobsang Sangay je v intervjuju novinarjem izjavil, da vlada v izgnanstvu samozažigov ne podpira kot oblike protestov, da pa podpira vse tiste, ki so dali življenje za tibetansko svobodo. »Če analizirate motive, gre za dejanje v prid Tibetu in Tibetancev brez namere, da bi komur koli drugemu prizadejali bolečino,« je dejal Sangay. »Je pa seveda zelo žalostno, da morajo protestirati s takšnimi dejanji.«

Predstavnica za tisk zunanjega ministrstva Jiang Yu je v sredo izkoristila zmedenost v Dharamsali in dalajlamo obtožila »prikritega terorizma«. S tem ko časti tiste, ki so se zažgali, je dejala Jiang, lamaistični vodja tudi vse druge poziva, naj naredijo samomor.

Ogenj kot politično orožje najpogosteje gori prav v Abi, kjer živi predvsem tibetansko prebivalstvo in kjer je bilo eno od žarišč tibetanskih protestov, ki so se marca 2008 razširili čez Himalajo. Upor proti kitajskim pritiskom je hkrati gibanje za tibetansko avtonomijo, ki se duhovno napaja iz želje lamaističnih duhovnikov, da bi videli dalajlamo, ki pa se ne sme vrniti na streho sveta. Prvi, ki je umrl v ognju, je bil marca letos mlad menih iz samostana Kirti, od takrat pa se okoli tega templja izmenjujejo aretacije in protesti. Položaj je čedalje slabši, tako da se bodo verjetno še dogajali samozažigi. Nobenega dvoma ni, da bo odgovor na to le še hujše nasilje.